1. Vsebina pup (namen, postopek sprejemanja) in vse ostalo

2.prostorski ureditveni pogoji, 1984 (spada med prostorsko izvedbene akte  PIA)

3.minimalna urbanistična regulativa, predvsem za vaški prostor. Naredi se ga v merilu 1:5000 kot začasne pogoje, dokler se ne naredi drugi načrt  srednjeročni

4.vsebujejo:

1. 
   obris območja znotraj katerega se bo naselje razvijalo
   
2. 
   cestno omrežje
   
3. 
   raba tal
   

1. 
   nivo komunalne opremljenosti, ki ga morajo nove stavbe upoštevati
   
2. 
   gabariti
   
3. 
   ograje
   
4. 
   barve
   
5. 
   velikost parcel (tekstualno)
   

7.različne vrste

1. 
   v mestu
   
   1. 
      za že zgrajena območja, plombo
      
   2. 
      za popolnoma zgrajene soseske, režim delavskega naselja
      
2. 
   vasi, manjša naselja
   
   1. 
      cestna mreža
      
   2. 
      namembnost delov naselja  velikost parcel
      
   3. 
      način komunalne ureditve (nivo kom. opreme)
      
   4. 
      pogoji za varstvo okolja (strešine, ograje, min. odmiki)
      
3. 
   začasni ureditveni pogoji – pred zidavo (vrtičkarstvo, lunapark, parking kamioni)
   
4. 
   širši prostor (gozd, nenaseljena območja, režim lova, ribolova, polja)
   
   1. 
      kje peš poti
      
   2. 
      uporaba pesticidov ob vodnem rezervatu
      
5. 
   sanacijski PUPi
   
   1. 
      klasifikacija gradenj (črne gradnje,…)
      
   2. 
      za sanacijo degradiranih območij (deponije, jalovine, kamnolomi)
      

10.pred vsako gradnjo, prenovo ali drugim večjim posegom v prostor

11.ni potreben za pomožne ali začasne objekte, vzdrževalna dela, table, reklame, adaptacije (zanje je dovolj priglasitev del)

12.izda ga upravni organ občine (Rep.sekretariat za urbanizem – če gre za objekt regionalnega pomena):

1. 
   neposredno, če se objekt nahaja znotraj sprejetega izvedbenega načrta in je v celoti skladen z njim
   
2. 
   izdelati je potrebno lokacijsko dokumentacijo, če se objekt nahaja na območju PUP
   

14.vsebina:

1. 
   obstoječa mapna kopija 1:1000 (geodetski načrt obstoječega stanja ter komunalnih naprav)
   
2. 
   obris objekta v obstoječi mapni kopiji z značilnimi prerezi
   
3. 
   opis objekta: kapacitete, št. parkirišč, velikost, etažnost, namembnost,..
   
4. 
   lokacijska obravnava (večji objekti)
   
5. 
   dokazilo, da je investitor lastnik
   
6. 
   soglasja (za priključitev na kanalizacijo, plin, vodovod, elektriko; okoljevarstveno soglasje, soglasje krajevne skupnosti, kmetijske skupnosti, priključek za cesto)
   
7. 
   uradna razlaga sosedom (lokacijski ogled)
   

17.glej 1., 2., 3. odgovor!

18.GRADBENO DOVOLJENJE se izda na podlagi celotne projektno gradbene dokumentacije, naredi se zakoličba – začetek gradnje, tedaj lahko investitor začne z deli

19.KLAVDACIJA, konec gradnje

20.za začetek obratovanja oz. izkoriščanja je potrebno še UPORABNO dovoljenje

21.PVO.  presoja vplivov na okolje

22.mora biti vključena v PUP, lok. dokum. ali lok. dovoljenje

23.je javni dokument, določen z zakonom o varstvu okolja

24.pride v poštev pri objektih, ki imajo močan vpliv na okolje glede na emisije ali dimenzije (elektrarne, farme, tovarne) … upoštevajo se tudi psihološki dejavniki in sociološki vplivi na pokrajino

26.je najmanjši prostorski dokument

27.javnega značaja, ščiti interese vseh uporabnikov prostora

28.skrbi za usklajeno rabo prostora občin:

1. 
   razmejuje različno rabo prostora v občini
   
2. 
   določa detajlne trase prometnic
   
3. 
   komunalnih omrežij
   
4. 
   meje zavarovanih območij
   
5. 
   območje zazidave, …
   

30.naroča ga občina, izdela pa občinski planerski zavod, planerski biroji ali posamezniki

31.za občinski plan so pomembne sestavine državnega, deželnega in regijskega
32.Naštej merila kart, za katere se izdelujejo urbanistični dokumenti!
(vsi – od državnega plana do zazidalnega načrta)

33.državni plan 1: 250 000, 1: 500 000, 1: 750 000, 1: 1 000 000, 1: 1 500 000

34.pokrajinski plan 1: 50 000, 1: 100 000, 1: 250 000

35.regionalni plan 1: 25 000, 1: 50 000

36.občinski plan 1: 5000, 1: 10 000, 1: 25 000
37.generalni urbanistični načrt 1: 5000, 1: 10 000

38.krajinski načrt 1: 10 000, 1: 25 000, 1: 50 000

39.ruralni plan – načrt prenove podeželja 1: 1000, 1: 2000 (1: 5000)

40.sanacijski načrt 1: 1000 – 1: 5000

42.načrt mestne prenove 1: 500, 1: 1000

43.urbanistično projektiranje 1: 1000, 1: 2000, 1: 2500

44.kataster 1: 1000 (1: 2880)

45.lokacijsko 1: 50, 1: 100, 1: 200, 1: 500

46.GPS 1: 500, 1: 2500

47.TTN5, TK25, DMR, EHIŠ, ORTOFOTO

48.V kakšnih merilih so načrti (za lokacijsko...)?

49.planski dokumenti (regionalni, občinski) – topografska karta TK25

50.urbanistični načrti (mestni načrti, regulacije) – temeljni topografski načrt TTN5 ali TTN10

51.izvedbeni dokumenti 1: 500, 1: 1000 ali večje

52.geodetski načrti (1: 1000) 1: 2000, 1: 2500

53.zemljiški kataster (kot podlaga) 1: 1000, lahko pomanjšamo v 1: 5000

54.parcelacija, zazidalni načrti, za prenovo vasi (osnovna polaga) 1: 1000

55.zazidave, prenove, lokacijska dokumentacija večjih objektov (osnovna podlaga) 1:500

56.idejni projekti 1: 100, 1: 200

57.glavni projekt za realizacijo 1:50

59.EHIŠ – evidenca hišnih številk: digitalizirani centri hiš

60.DOF – digitalna orto-foto karta

61.(DMR) – digitalni model reliefa: se izdela na rastru 100x100m (25x25, 20x20) z digitaliziranjem plastnic  odčitavamo višine

63.dolgoročna strateška vizija usmerjanja razvoja v prostoru; osnova za vse ostale plane

64.določa:

1. 
   varuje naravo, naravne vire, okolje
   
2. 
   usmerja in usklajuje poteke glavne prometne, energetske, … infrastrukture
   
3. 
   določa sistem mest, njihovo velikost in funkcijo
   
4. 
   določa težišča urbanega razvoja in razvojne osi
   
5. 
   določa načela o usmerjanju urbanizacije in naselitve
   
6. 
   ščiti državno pomembna območja (kmetijska, gozdarska, rudarska, vodni viri)
   
7. 
   daje usmeritve za sanacijo depresivnih rudarsko-industrijskih regij
   
8. 
   zagotavlja površine in lokacije, ki so predmet javnega državnega interesa
   

66.v pristojnosti države so infrastrukture, objekti in naprave, za katere je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje (PVO)

36. 
    in jih delimo na:
    
    1. 
       vodnogospodarske objekte
       
    2. 
       prometne objekte
       
    3. 
       energetske objekte
       
    4. 
       specifične objekte
       
    5. 
       osrednje objekte javnih služb
       
37. 
    glede na območja, kjer so locirani:
    
    1. 
       na zavarovanih zemljiščih
       
    2. 
       na območjih izvirov vrelcev
       
    3. 
       na območjih za preskrbo z vodo
       
    4. 
       na območjih naravne dediščine
       
38. 
    glede na razne značilnosti (velike površine stavbišč, naravno pogojene lokacije – ob morju)
    

68.izrazito strokovno zaznamovan dokument

69.običajno je to uradni prostorski dokument homogene prostorske celote (več občin; naravne, turistične, gospodarske, … regije)

70.makro-, mezo- in mikroregije

71.cilj plana:

1. 
   dolgoročna zasnova optimalnega razvoja regije v odnosu do države, dežel in občin
   
2. 
   varstvo dobrin regionalnega pomena
   
3. 
   usklajena raba prostora, infrastrukturnih ureditev
   
4. 
   varstvo okolja, regionalne tipike
   
5. 
   razreševanje perečih regionalnih problemov (nezaposlenost,…)
   

73.pomembne sestavine: državni in deželni plan

POKRAJINSKI PROSTORSKI PLAN (1:50 000, 1:100 000, 1:250 000)

74.zajema veliko upravno-administrativno regijo (ponekod cele zvezne države)

75.javni interesi:

1. 
   varstvo naravnih virov (parkov,…), okolja
   
2. 
   usmerjanje urbanizacije
   
3. 
   infrastrukturna omrežja
   
4. 
   enakomeren razvoj vseh delov pokrajine
   

77.naroča ga direktno zvezna država, dežela

78.obvezna sestavina, ki jo upošteva – državni plan

79.Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni plani.

80.ČASOVNI HORIZONTI realizacije plana – prehajajo drug v drugega

81.kratkoročni (1-2 letni):

1. 
   so zelo zanesljivi zaradi kratkega časovnega obdobja, ki ga zajemajo
   
2. 
   manjše urbanistične ureditve, olepšanje mesta, ozaveščevalne akcije
   
3. 
   vezani so na proračun mesta
   

1. 
   izgradnje večjih zazidalnih kompleksov, za prenovo, sanacijo,…
   
2. 
   program mestne vlade v svojem mandatu
   
3. 
   večje gradnje na osnovi izvedbenih projektov
   

 str. 103, 110

85.izdela se za obsežnejše posege prenove (rekonstrukcije, asanacije, …)

86.vsebuje:

1. 
   podrobna inventarizacija in vrednotenje dediščine
   
2. 
   spiski lastnikov in prikazi lastninskih razmerij
   
3. 
   značilne etaže
   
4. 
   namembnost površin
   
5. 
   prerezi, fasade in barvne obdelave fasad
   
6. 
   ureditev streh, odprtin
   
7. 
   komunalni priključki, …
   

88.tekstovni del vsebuje analize upravičenosti in izvedljivosti prenove, opise spomeniškovarstvenih pogojev, …

89.zahtevajo se soglasja in javna razgrnitev

90.vrste prenov:

1. 
   socialna: v starem jedru se spremeni struktura prebivalstva
   
2. 
   gospodarska: pospeševanje dobičkonosnih dejavnosti
   
3. 
   komunalna: priklop staregadela na toplovod, plin, ipd.
   
4. 
   funkcionalna: povečanje kulturnih dejavnosti
   

65. 
    adaptacija: najpreprostejša, prilagoditev stavbe ali dela stavbe brez spreminjanja lupine
    
66. 
    asanacija: ozdravitev, spremeni se izgled, vsebina ostane ista
    
67. 
    delna ali popolna rekonstrukcija: pri dotrajanih manj kvalitetnih gradnjah; gre za porušitev in ponovno izgradnjo
    

93.za metropole dobi ime GENERALNI URBANISTIČNI NAČRT (master plan)

94.dolgoročna vizija urbanističnega razvoja mesta

95.podaja:

1. 
   mestno mejo
   
2. 
   razmestitev
   
3. 
   vrste urbane rabe tal
   
4. 
   cestno in komunalno omrežje
   

1. 
   regulacijske in oblikovne sestavine
   
2. 
   načela prenove
   
3. 
   lokacije družbeno pomembnih objektov in naprav
   
4. 
   zazidalne cone
   

98.izdeluje ga mestni urbanistični biro ali večji urbanistični zavod, posameznik

99.naroča ga mestna uprava (vsakih 10-20 let ali več)

100.vsebuje:

1. 
   besedilni del
   
   1. 
      opis mesta: velikost, funkcija, opremljenost, vloga, odnosi
      
   2. 
      napoved števila prebivalcev z demografskimi analizami
      
   3. 
      analiza in napoved socialnih razmer (zaposlovanje, izobraževanje, …)
      
   4. 
      finančni program javnih del – izgradnje javnih objektov in naprav
      
   5. 
      opisi con, prometa, oskrbe z vodo, energijo, ravnanje z odpadki
      
   6. 
      analize in ukrepi v zvezi z oblikovanjem mesta (dediščina, okolje, …)
      
   7. 
      opisi in določila v zvezi z izvajanjem UN: opredelitev con, objektov in naprav
      
2. 
   grafični del 1: 5000 (1: 10 000 za večja mesta)
   
   1. 
      ureditveno območje – meja mesta
      
   2. 
      tematske karte:
      
      1. 
         namenska raba površin
         
      2. 
         mestne zelene površine, pokopališča, vodne površine
         
      3. 
         prometna omrežja in površine
         
      4. 
         oskrba z vodo, odvajanje odpadnih vod
         
      5. 
         oskrba z energijo (elektrika, plin, toplovod, …)
         
      6. 
         varstvo urbanega okolja
         
      7. 
         oblikovaje mesta (gabariti, gradbene linije, pogledi, …)
         
      8. 
         kulturne in ustvarjene dediščine, prenova
         
   3. 
      prikaz ureditve mesta na cone urejanja z izvedbenimi načrti, šiframi, pogoji urejanja
      
3. 
   odlok, ki ga sprejme občina ali mesto
   

103.evidentira, vrednoti in ščiti pomembne dele naravnega okolja

104.zajema lahko:

1. 
   površine (gozdovi, močvirja)
   
2. 
   linijske pojave (reka, soteska, drevored)
   
3. 
   točkovne pojave (staro drevo, jama, sklop)
   

1. 
   naravni parki (triglavski)  imajo najvišjo stopnjo vrednosti
   
2. 
   naravni, regijski, krajinski parki
   
3. 
   naravni rezervati
   
4. 
   zavarovane rastlinske in živalske vrste
   

107.SPOMENIKI OBLIKOVANE NARAVE (grajski vrtovi, parki, drevoredi,…)

108.lahko so: geomorfološki, numerološki, paleontološki, speleološki, botanični, dendološki, hortikulturni, hidrološki,…

109.razlikujemo širši in ožji pas varstva naravnih območij

110.stopnje varstva si sledijo od:

1. 
   popolne ohranitve
   
2. 
   delnega preoblikovanja
   
3. 
   najnižje stopnje (možen intenzivnejši razvoj turizma)
   

1. 
   tla
   
2. 
   voda
   
3. 
   zrak  tri bistvene sestavine biosfere
   

113.Naselje ima mestni (urbani) značaj, ko govorimo o večjem, večfunkcionalnem naselju, ki ne živi od zemljišča, na katerem stoji, temveč od neagrarnih funkcij, ki jih opravlja tudi za širše območje

KRITERIJI URBANIZACIJE

114.Tako naselje je mesto tedaj, ko:

92. 
    preraste velikost 20.000 prebivalcev oz. v Sloveniji 5.000
    
93. 
    ko je št. urbanega prebivalstva večje od 50%
    
94. 
    kot tretji kriterij se upošteva še podobo mest  mestna slika (zgodovina)
    
95. 
    gravitacijsko območje (šolstvo, zdravstvo,…)  oskrbne funkcije
    
96. 
    komunalna urejenost (razsvetljava, ogrevanje,…) in tehnična ureditev
    

BAROČNI PARKI – FRANCOSKI PARK

116.se uvršča med najvišje dosežke človekove oblikovalske kulture

117.vsebuje:

97. 
    sinteza zgradb, kipov, fontan, drevoredov, vodnih površin
    
98. 
    osne zasnove, ki prodirajo v okoliške gozdove
    
99. 
    ni upoštevana konfiguracija terena, naravna rast rastlinških združb, merilo človeka
    

118.upošteva naravno oblikovanost tal, vegetacijo in vode (neprekinjene travnate površine, skupine cvetja, drevja, zavito speljane poti, vijuganje vod okrog skal,…)

119.koncept je blizu japonske vrtne arhitekture

120.danes dajemo prednost konceptu angleškega parka

122.STAVBNO ZEMLJIŠČE = STAVBIŠČE + FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE

 neto površina zemljišča zazidana površina  neposredna površina ob zgradbi

stanovanjske zgradbe (dvorišče, dovoz, vrt, zelenica)

 str. 119

123.Regulacijska linija, odmiki od parcel, stavbna linija, horizontalni, vertikalni gabarit.

124.ODMIK od parcelne meje: običajno pri enodružinskih prosto stoječih hišah kot minimalni, še dopusten odmik (4m); sicer pa se ga določa

125.GRADBENA MEJA: do katere sme segati zidava

126.STAVBNA (GRADBENA) LINIJA: do katere obvezno segajo fasade zgradb

127.REGULACIJSKA LINIJA infrastrukture (ceste, železnice,…) je koridor, v katerega zgradbe ne smejo segati

128.HORIZONTALNI GABARIT: max. zunanje tlorisne dimenzije (bodočih) zgradb; lahko tudi obvezne dimenzije

129.VERTIKALNI GABARIT: max. višine zgradb, ki so lahko tudi nižje; tudi določitev št. nadzemnih in podzemnih etaž; lahko tudi obvezna višina

 str. 66

131.pokažejo koliko časa (minut) porabimo do določene razdalje v mestu

132.preračunavamo jih iz dejanskih oddaljenosti za:

1. 
   vožnjo s transportnim sredstvom (redkejši in počasnejši ali pogost in hitrejši)
   
2. 
   peš
   

102. 
     funkcije osnovne preskrbe  peš (500 m)  izohrona 5 – 10 min
     
103. 
     funkcije srednje ravni oskrbe  peš (1500 m)  izohrona 30 min
     

135.osončenje zgradb merimo na določeni točki (fasada, soba, okno,..)

136.osončenost stanovanj:

1. 
   merimo ob notranji strani parapeta okna v višini človeka (min. 5 ur poleti, min. 3 ure ob ekvinokcijih, min. 1 ura ob zimskem solsticiju)
   
2. 
   pomemben je tudi kot vidnosti neba ob notranji strani parapeta
   
3. 
   enako orientirana okna se ne seštevajo, se pa drugačno orientirana seštevajo.
   

138.vrste: računska, teoretična (pri jasnem vremenu), dejanska (40% teoretične)

139.z urbanigrami (tabele za odčitavanje pozicije sonca) si pomagamo pri računanju insolacije

140.dnevna temperaturna amplituda [skica!]

 ker astronomska vzhodna in zahodna orientacija nimata enakovredno prejete sončne toplote (max. med 12.00 – 14.00) se nanašamo na heliometrično os, ki nudi enakovredne pogoje osončenja enostransko orientiranim stanovanjem (v Slov. 3° - 5° proti SV)

142.mehansko gibanje prebivalstva

143.vrste:

1. 
   imigracije (priseljevanje): v nova večja industrijsko razvita mesta
   
2. 
   emigracije (odseljevanje): iz starih mestnih jeder
   

1. 
   trajne (ko se preseliš)
   
2. 
   večletne (začasna zaposlenost v tujini)
   
3. 
   sezonske (sezonska zaposlitev)
   
4. 
   ob koncu tedna (študenti domov, vikendi)
   
5. 
   dnevne (vožnja iz predmestja v mesto na delo, šolo; nakupi, rekreacija,…)
   

114. 
     delovne (predvsem dnevne)
     
115. 
     šolske (v času šolskega leta)
     
116. 
     prostočasne (nakupovalne, rekreacija)
     
117. 
     turisitčne (poletne, zimske, praznične)  str. 86, 87
     

147.RELIEF – ugotavljamo razgibanost terena (ravnina, gričevje, hribovje, sredogorje, gorovje) in njegovo oblikovanost (analiza mikroreliefa) (ravnina, pobočje, greben, sedlo, vrh, vrtača, brezno,..)

148.nagib terena (med najpomembnejšimi topografskimi značilnostmi)

1. 
   označujemo ga v %
   
2. 
   kar je več kot 30% je problematično za zidavo
   
3. 
   za insolacijo optimalno 5% naklona na J strani, 8% pri J-JZ
   

1. 
   podatki o nosilnosti, stabilnosti tal
   
2. 
   izpostavljenost eroziji
   
3. 
   mehanski in kemični razpad kamnin
   
4. 
   vsebnost vode
   
5. 
   tektonski pojavi
   
6. 
   omejitev za gradnjo so lahko tudi nahajališča gradbenih materialov
   

151.so osnova za kmetijsko kategorizacijo zemljišč (najboljše in najbolj ravne površine so zaščitene za kmetijstvo)

152.kategorije:

1. 
   I – njive, vinogradi (zaščitene)
   
2. 
   II – travniki
   
3. 
   III – pašniki, močvirja (niso več zaščitene)
   

TOPOSFERA (tla) [glej 24.]

154.geomorfološke danosti:

1. 
   NMV
   
2. 
   relief
   
3. 
   nagib terena
   

1. 
   nosilnost terena
   
2. 
   stabilnost tal (erozija)
   
3. 
   tektonski pojavi
   

157.vegetacija:

1. 
   gozdovi, močvirska in obvodna vegetacija
   
   1. 
       varovalni (trajno, pretežno, pogosto)
      
   2. 
       lesnoproizvodni
      
   3. 
       posebni pomen (naravnovarstveni, učni)
      
2. 
   njive, travniki, pašniki, vinogradi, sadovnjaki
   

160.HIDROLOŠKE razmere tal – hidrosfera (stoječe, tekoče, nad, podzemne vode, podtalnica – zaloga pitne vode)

161.območje podtalnice mora biti zaščiteno (upošteva se smer)

1. 
   v najožjem primeru ne sme priti do onesnaženja
   
2. 
   v 2. in 3. pasu se ne sme graditi industrije
   
3. 
   črpa se ob robu območja
   

1. 
   I. - čiste vode (za vso uporabo: kopanje, ribogojenje,..)
   
2. 
   II. – onesnažene vode (deskanje, čolnarjenje,..)
   
3. 
   III. – zelo onesnažene vode (mononavtika)
   
4. 
   IV. – biološko mrtve vode (obvezno čisčenje – so neuporabne)
   

164.količina razpoložljive vode je osnova za dimenzioniranje raznih funkcij naselja  str. 212

166.CENTRALNA FUNKCIJA (upravno – trgovski center, diplomatska cona, univerza):

1. 
   FUNKCIJE OSNOVNE OSKRBE (vrtec, oš, trgovina s prehrano, igrišče, park)
   
2. 
   FUNKCIJE SREDNJE RAVNI OSKRBE (srednja šola, zdravstveni dom, pošta, banka, knjižnica, krajevna uprava, policija, trgovina, frizer, športna igrišča,..)
   

168.TEORIJA CENTRALNOSTI: upravno – politična vloga, cestna mreža, oskrbne funkcije

169.VRSTE CENTROV:

1. 
   splošni (služijo prebivalstvu, vsem funkcijam)
   
2. 
   specializirani (služijo eni funkciji: turizem, zdravstvo, univerza, nakupovalni)
   

149. 
     družbene službe in institucije (šolstvo, galerije, šport, zavodi,..)
     
150. 
     javna uprava, sodstvo
     
151. 
     promet, komunikacije
     
152. 
     denarni zavodi
     
153. 
     trgovina (podjetja, skladišča, agencije,..)
     
154. 
     gradbeništvo, komunala, projektiranje
     
155. 
     obrt (servisi, proizvodnje,..)
     
156. 
     industrija
     

172.GOSTOTA POSELITEV (preb. / ha)

1. 
   podeželje (50 - 60)
   
2. 
   enodružinske prostostoječe hiše (do 80)
   
3. 
   atrijske in vrstne hiše (150 - 200)
   
4. 
   bloki P+2, P+3 (200 – 300)
   
5. 
   višji bloki (>300)
   
6. 
   visoke stolpnice (500 - 1000)
   

1. 
   demografska rast
   
2. 
   primankljaj iz preteklosti
   
3. 
   izboljšanje bivalnega, stanovanjskega standarda
   
4. 
   prenova
   
5. 
   rušitve zaradi novogradenj (tudi cest)
   
6. 
   ekonomsko–tržne raziskave povedo, koliko stanovanj rabimo, koliko je članov na gospodinjstvo
   

175.[glej 36.]

176.mestne hitre ceste:

1. 
   4 vozne pasove in vmesni delilni pas
   
2. 
   vozni pas 3.25 m, odstavni pas 2.5 m
   
3. 
   delilni pas (zelenica) 2-4 m
   
4. 
   izvennivojska križišča
   

1. 
   4 vozne pasove
   
2. 
   notranja širša (3.25-3.5 m) zunanja (3-3.25 m)
   
3. 
   hodniki za pešce (min. 3.75 m) so ločeni z zelenim pasom
   
4. 
   običajno posebej 3.25 m pas za bus
   
5. 
   križišča so nivojska in semaforizirana (razen za AC)
   

1. 
   2 vozna pasova širine 3.5 m
   
2. 
   2 pločnika po 2.25 m
   
3. 
   2 kolesarski stezi po 2 m
   
4. 
   priporočljiva 2 zelena pasova 2 m (za manjše drevje)
   
5. 
   križišče nivojsko, semaforizirano
   

1. 
   6-6.5 m + 2 x pešci (1.5 m) + 1-2 x kolesa (2 m)
   
2. 
   križišča so nivojska
   

1. 
   poteka po vseh centralnih conah
   
2. 
   razdalja med postajališči min. 250 m
   
3. 
   max. razdalja od stanovanj do postajališča 500 m
   
4. 
   cesta za bus  6 m oz. vozni pas 3.5 m
   

1. 
   vsaj ena stran zgradbe mora biti dostopna z gasilskim vozilom 3.5 m
   
2. 
   za odvoz smeti 1 m stran, 3 m širine; dostop za pešce osvetljen, tlak
   
3. 
   količki za nujni promet  da jih lahko vozilo pdre
   

FAKTOR IZRABE (F.S. I. = floor space index)

184.FSI = BEP/A

 BEP  bruto etažna površina

1. 
   faktor bruto izrabe: A=bruto površina naselja
   
2. 
   faktor neto izrave: A=neto površina naselja
   
3. 
   faktor izrabe stanovanjske cone: A=površina stanovanjske cone
   

1. 
   1-enodružinska hiša: FSI=0,3 – 0,4
   
2. 
   4-nadstropni blok: FSI=1
   
3. 
   nebotičnik: FSI>1
   

FAKTOR ZAZIDAVE (%) – pove koliko je površina zazidana:

187.FZ = S/A x 100

 S  stavbišče

 A  stavbno zemljišče (S + funkcionalno zemljišče)

 str. 119

189.prikazuje strukturo populacije

[skica]

190.Enodružinska stanovanjska gradnja?

191.najpogosteje se pojavljajo v prosto stoječi enonadstropni obliki s polvkopano kletjo in izrabljenim podstrešjem

192.razdelitev prostorov: dnevna soba, kuhinja v pritličju, spalnica in sobe v nadstropju

193.paziti je treba pri postavitvi hiše na parcelo, da ni na sredini

194.pogosta je tudi zazidava ob slepih ulicah

195.nagib terena je najbolj ugoden, kadar pada proti jugu, upoštevati ga je treba pri prostorskem razvrščanju zgradb – da ne zakrivajo pogleda

196.odmiki od parcelnih mej morajo biti min. 2,5m (zaradi prehodnosti in da ne pada sneg na sosednjo parcelo)

197.gostota prebivalstva dosega 50 – 80 preb/ha.

198.pri večji skupini hiš (20 - 25) se v okviru sosedstva oblikuje igrišče, zelenico, parkirišča za obiskovalce

199.Urbanistične postavitve vrstnih hiš.

200.VRSTNA HIŠA

201.po vertikali in horizontali je ločena od sosedov in daje občutek individualnosti

202.gabarit je običajno K+P+1, parcele so ozke in dolge

203.zaradi orintiranosti fasad na le 2 strani je pomembna pravilna orientacija

204.v urbanističnem smislu ustvarjamo z njimi zaključene urbane prostore

205.zamikanje:

1. 
   po vertikali: premoščanje nagiba
   
2. 
   po horizontali: ustvarjamo intimnejše vrtne prostore
   

[skice]

208.privatna zelena površina je reducirana na atrij, v katerega se odpirajo vsi bivalni prostori

209.zelo racionalna

210.tlorisi so večinoma L in U, redko je atrij povsem obzidan

211.atrijske so lako tudi vrstne hiše z zelo mahnim vrtom

212.običajno je pritlična z delno izkoriščenim podstrešjem

213.urbanistično grupiramo v t.i. preproge ali grozde

214.dostop do hiš je lahko

1. 
   direkten z motornim vozilom
   
2. 
   indirekten (skupne garaže ali parkirišča)
   

216.STOLPNICA, najmlajši tip kolektivne gradnje

1. 
   centralno zasnovani tloris z notranjo vertikalno komunikacijo
   
2. 
   ima vsaj 10 nadstropij, stanovanja so manjša, 4-8 na etažo
   
3. 
   tloris je zasnovan tako, da nudi večstransko orientacijo in ustrezno osončenje vsem stanovanjem, zato je ponavadi SV–JZ ali SZ-JV
   

218.lahko jih grupiramo v skupine (tvorijo zaokrožene prostore) ali nize

219.nudijo tudi orientacijo v prostoru kot viden poudarek

220.prerez:

[skice]

STANOVANJSKI STOLPI (nad 20 etaž)

222.ustrezati morajo protipotresnim, prezračevalnim in protipožarnim zahtevam

223.ponekod se pojavlja vertikalni coning (garaže, trgovine, stan., terasa)

224.nove oblike: hribi, terasaste megastrukture

PROMET V MESTIH

226.problemi: gneča, zastoj, onesnaževanje, hrup, naselitvena disperzija, decentralizacija mestnih dejavnosti, nesreče,..

227.zaradi prenasičenosti prometa je treba dajati prednost javnim sistemom

228.več prometa zahteva več prometnih površin (L.A. - 2/3)  ekološki problemi

229.vrste:

1. 
   po okolju (mediji: kopenski, vodni, zračni)
   
2. 
   prometna omrežja: cestna, železniška, žičnice, vodne poti, zračni koridorji, druga omrežja (telefoni, RA, TV, SAT, CATV, radar,..)
   
3. 
   glede na potek: prehodni, (tranzitni), notranji, promet vmesnih stopenj
   
4. 
   dolžina prometnih poti: daljinski, primestni, lokalni
   
5. 
   namembnost: osebni in kolektivni ter tovorni
   
6. 
   mobilnost: dinamični, statični promet
   
7. 
   poleg stalnega še občasni in nujni (urgentni)
   

231.prometni objekti:

1. 
   postaje (terminali), mostovi, viadukti, tuneli
   
2. 
   parkirišča, garaže
   
3. 
   bencinsi servisi
   
4. 
   prostanišče, marine, pomoli, valobrani
   
5. 
   letališča, heliporti
   

1. 
   jahalna in vprežna vozila in njih vozila
   
2. 
   tirna vozila
   
3. 
   osebni, tovorni avtomobil, bus
   
4. 
   kolesa, motorna kolesa
   
5. 
   gondole, kabine žičnic
   
6. 
   letala, helikopterji, vozila na zračne blazine, čolni, ladje,..
   

HIERARHIJA DINAMIČNEGA PROMETA

223. 
     I. mestna avtocesta (v mestu dobi nižjo hitrost, čimmanj naj sekajo mesto, vkopane  hrup)
     
224. 
     II. primarni sistem (vpadnice, obvoznice, bulvarji – razbremenjevanje ter dovoz za AC), križišča so vedno semaforizirana, dopustni naklon 8%, max. širina 3,75; delilni pas 2-4m
     
225. 
     III. sekundarni sistem (zbirne ceste, ki zbirajo promet neke ceste), križišča na 150m semafor ni nujen
     
226. 
     IV. terciarni sistem (znotraj neke cone) širine 6m (2x3), veliko križišč, koles. ni nujna, naklon 18%
     
227. 
     V. dovozi, rampe
     

234.parkirišča: normirana glede na stanovanja, delovna mesta, št. sedežev, postelj,..

1. 
   1,2-1,3 / stanovanje; širina uvozne ceste glede na kot 90°-6m, 30°-3m, bočno-za odpiranje vrat
   
2. 
   odmik parkirišča od stavbe >15m
   
3. 
   parkiranje: nivojsko, nad/pod nivojsko (pri stolpnicah), garažne hiše
   
4. 
   enklave: ni tranzita; razbremeni se stara mestna jedra za pešce in kolesarje
   

236.peš promet:

1. 
   širina pločnikov se določa glede na frekvenco ob konicah  76cm-1smer, 1.5m-2pasova v eno smer, 2m-2 pasova-2 smeri
   
2. 
   pločnik mora biti višji kot zelenica zaradi odvodnjavanja
   
3. 
   po možnosti naj bodo tlakovani (ne asfalt)
   
4. 
   stopnice čim dalje in dimenzije 2v + š  63 cm, podest vsaj 2m
   

[skica]

239.Okolju prijazno, varčno, zdravo

240.Širine kolesarskih stez:

1. 
   naklon 4 % (max. 7 %)
   
2. 
   1 m = vozišče za enega kolesarja
   
3. 
   1.6 m = 2 pasova v eno smer (s prehitevalnim)
   
4. 
   2 m = 2 pasova v dve smeri
   
5. 
   2.6 m = svetla višina za podvoze,..
   
6. 
   do vozišča vsaj 0.75 m
   
7. 
   kombinirano s pločnikom – 3 m
   

242.pešpoti morajo biti ločene od kolesarskih, najbolje ločene steze v zelenih conah – upoštevati je treba cilje in povezave (?)

244.razporeditev:

[skice]

245.pomen:

247.vegetacija vpliva na mikro klimo (uravnava vlažnost in temperaturne ekstreme)

248.zelene površine absorbirajo CO2  regeneracija zraka

249.psihološki učinek v gosto zazidanem okolju

250.družbeno kulturni pomen (družabni prostori, stiki med ljudmi)

251.oblikovno-estetski pomen

252.funkcionalni pomeni:

1. 
   za igro, rekreacijo (mestni parki, lunapark)
   
2. 
   telesno vzgojo (športni parki, centri)
   
3. 
   z omejeno rabo (zoo, botanični, pokopališča)
   
4. 
   komunalne zelenice (pasovi ob cestah, cone)
   
5. 
   privatne zelenice, vrtovi, atriji
   
6. 
   površina za ljubiteljsko obdelovanje (vrtičkarstvo)
   

254.lastništvo: zasebno, poljavno, javno

257.MAKROLOKACIJSKI KRITERIJI (v okviru države, regije, občine):

1. 
   razpoložljiv prostor in njegova okoljska sprejemljivost
   
2. 
   kapital
   
3. 
   tržišče
   
4. 
   surovinski in energetski viri
   
5. 
   delovna sila (število, izobrazba, struktura, delovne navade, dohodek, …)
   
6. 
   primerjalne prednosti in konkurenca ostalih ind. podjetij iste vrste
   

1. 
   velikost in primarnost kompleksa:
   
   1. 
      čim večji – čimbolj raven teren
      
   2. 
      večja nosilnost, stabilnost in seizmična varnost
      
   3. 
      prostorske možnosti širitve
      
   4. 
      kmetijsko manj kvalitetna zemljišča
      
   5. 
      nezaščitena in nevarovana območja
      
2. 
   okoljska sprejemljivost kompleksa:
   
   1. 
      dobro prevetren odprt prostor
      
   2. 
      ekološke lokacije in tehnologije
      
   3. 
      manjši riziki ob nesrečah
      
3. 
   primerne hidrološe razmere:
   
   1. 
      izven poplavnih con ali visoke talne vode
      
   2. 
      izven varovalnih pasov pitne vode
      
   3. 
      dolvodno glede na smer gibanja podtalnice
      
   4. 
      zadostne količine tehnološke vode
      
   5. 
      možnost izpusta prečiščenih odpadnih voda
      
4. 
   priključki na prometno omrežje:
   
   1. 
      na cestno omrežje, parkirišča
      
   2. 
      na želežniško omrežje
      
   3. 
      ob plovnih poteh ali letališčih
      
   4. 
      blizu postajališč javnega prometa
      
5. 
   priključki na energetska in komunalna omrežja
   
   1. 
      plinovod, naftovod
      
   2. 
      toplovod
      
   3. 
      visoko zmogljiv elektrovod
      
   4. 
      vodovod, kanalizacija
      
6. 
   kjer se že nahajajo sorodna, proizvodna podjetja
   
7. 
   kjer je v ustrezni bližini večja naselitev
   
8. 
   ni neposredno v conah centralnih funkcij (zdravstvo, šolstvo, kultura,…)
   
9. 
   da ni prizadeta kulturna dediščina
   
10. 
    da ni prizadet videz mesta oz. krajine
    
11. 
    zaželene povezave s tehnološkimi parki, razvojnimi inštituti,…
    
12. 
    sprejemljivost za okoliško prebivalstvo
    

260.MANJŠI IND. OBRAT:

267. 
     bolj fleksibilen, prilagodljiv
     
268. 
     površine ob cesti, pravokoten nanjo
     
269. 
     omogočeno naj bo širjenje tovarne
     
270. 
     zemljišče ograjeno in osvetljeno
     
271. 
     obvezna hidrantna mreža (požar)
     
272. 
     obvezno zaklonišče za 2/3 zaposlenih v eni izmeni ter zaklonilniki
     
273. 
     cone se delajo z zazidalnim načrtom ali lokacijsko dokumentacijo
     

262.nagibi (starejši in gibalno prizadeti):

1. 
   nagibi poti 3-5%
   
2. 
   pri nagibu 4-5% vsakih 30-50m počivališče (1,5m)
   
3. 
   ob rampah ograje 90cm, na koncih 30cm čez
   

1. 
   osebe v vozičkih = 1,2m (1,5m pri zaprtih hodnikih) (da se sreča s pešcem)
   
2. 
   srečanje 2h vozičkov = 1,5m (1,95 pri zaprtih hodnikih)
   
3. 
   prečni nagib pločnika max. 2%
   
4. 
   notranji radij za voziček = 1m
   

265.semaforji: zvočni signal za slabovidne ali slepe (gumb na višini 1m)

266.široke ceste: v sredini prehoda za pešce mora biti otok 1,5x1,8m dolžine

267.mesto za počitek ali čakanje vozičkarja se predvidi tudi na postajališčih, v parkih, igriščih = 0,9x1,2m

268.parkirna mesta:

1. 
   za vozičkarje širša za 1m
   
2. 
   čim bliže ciljni poti (vhodu)
   

270.glede na agregatno stanje: trdni, tekoči, plinasti odpadki

 fiziološki (blato)

 človekovi proizvodi (gospodinjski, pisarniški, ind.)

 naravni (listje, trava, veje)

271.glede na lokacijo in dejavnost, ki proizvaja odpadke:

283. 
     gospodinjski (hišni: kuhinjski, embalaža, pohištvo)
     
284. 
     iz javnih površin (predvsem organski): živalski iztrebki, listje, embalaže, pesek
     
285. 
     posebni odpadki: ind., medicinski
     

272.komunalni-ne proizvajajo okolju nevarnih snovi

273.posebni: nevarni okolju  poseben način odvoza, obdelave

274.reševanje problema odpadkov: AKTIVNO:

1. 
   zmanjševanje njih. količin
   
2. 
   ločeno zbiranje odpadkov
   
3. 
   reciklaža
   

1. 
   slabo vodoprepustna tla
   
2. 
   dobra prevetrenost  proč od naselij
   
3. 
   dobra dostopnost
   
4. 
   ločenost od naselij
   
5. 
   primerna velikost za 10-20 let obratovanja
   
6. 
   izven območij naravne in kulturne dediščine
   
7. 
   vizualna izoliranost
   
8. 
   družbena sprejemljivost
   

277.oblika:

1. 
   arhitektonska (staro, simetrično, obzidano, visoka gostota, malo zelenja)
   
2. 
   parkovna (estetsko, veliko, zelenih površin, nizka izraba)
   
3. 
   gozdna (v obliki redkega gozda, svobodna razporeditev, zelo nizka izraba)
   
4. 
   žarno (ali vkopavamo v tla ali v kolumbarije – zidne hiše ali raztres)
   
5. 
   otroška (naj bi bila posebej; tudi za zarodke)
   

1. 
   čim bližje mestu (peš ali bus), ob robu, lahko zraven gozda
   
2. 
   raven teren, porozna zemlja, estetska okolica, da ne ogroža podtalnice
   
3. 
   možna širitev na že obstoječo lokacijo
   

1. 
   parkirišče, avtobusna v bližini, cvetličarna, kamnosek
   
2. 
   poslovni objekt z več vežami, pot slovesa
   
3. 
   velikost za 20 let (glede na demografsko statistiko)