Mestna občina kranj stališČa do pripomb in predlogov

1. 
   Kot mejaš zahteva odstranitev narisanega objekta tik ob meji njegove parcele št. 333/9 in 355/15, s tem da se upoštevajo zakonska določila, ki določajo odmik novega objekta od njegove meje.
   
2. 
   Vsem mejašem, ki mejijo na predlagani OPPN mora biti omogočen neposreden dostop do gozda.
   
3. 
   OPPN predstavlja interes investitorja. Zahteva, da se umaknejo vsi bloki iz narisanega OPPN. Mlaka je primestno naselje in bloki v takem naselju ne morejo biti prisotni, ker je tudi zapisano v smernicah EU. Bloki naj se gradijo v naseljih kot je Planina pri Kranju –taka vrsta gradnje je edino smiselno nadaljevanje širitve Kranja.
   
4. 
   Predvideva se, da bo naseljenost na področju OPPN prinesla do 1200 novih prebivalcev na znatno manjšem območju kot je celotna Mlaka, ki ima sedaj 1500 prebivalcev. Za obstoječo infrastrukturo to pomeni prometni šok proti Kranju, Ljubljani in Naklem. Nikjer ni planirana posodobitev ceste med krožiščem Kranj – Golnik – Naklo – Brdo in novim narisanim krožiščem, kar pomeni, da je onemogočena pešpot ali uporaba kolesa v kateri koli smeri.
   
5. 
   S tako veliko poseljenostjo bo padla vrednost nepremičnin, prav tako pa bistveno znižala življenjski standard vseh krajanov Mlake pri Kranju.
   
6. 
   Kakšna je oddaljenost roba zaščitenega območja Udin Boršt (Natura 2000) od nove ceste skozi novo naselje.
   
7. 
   Kako lahko MOK predstavlja in zastopa interese kapitala (HETA) in bodočega investitorja, ne pa interesov krajanov Mlake pri Kranju?
   

1. 
   Načrtovani individualni objekti na vzhodnem robu glavnine območja, tik ob obstoječem naselju, so bili načrtovani, često tudi kot možnost smiselne zaokrožitve obstoječih stavbnih parcel posameznik lastnikov stavb in zemljišč na robu obstoječega naselja (možnost odkupov …). V kolikor se neposredni mejaš, lastnik omenjenih dveh parcel ne strinja s predlogom umestitve objekta, se ta črta.
   

2. 
   Zahteva, da mora biti vsem mejašem, ki mejijo na predlagani OPPN omogočen neposreden dostop do gozda, je tehnično neizvedljiva. Med njihovimi parcelami in gozdom, kot je določen z veljavnima strateškim in izvedbenim prostorskim načrtom je namreč okvirno med 90 – 100 m širok pas stavbnih zemljišč, na katerih je načrtovana gradnja, kot jo določajo določila IPN MOK. Z OPPN pa so določeni prečni, večinoma zeleni pasovi z dostopnimi potmi do glavne zbirne ceste na zahodu območja, od tod pa je možen direkten dostop do gozdnih površin za vse uporabnike.
   
3. 
   Prostorski akt sledi usmeritvam hierarhično nadrejenega akta izvedbenega prostorskega načrta OPN, ki med drugim v območje, pretežno na zahodnem delu, umešča stanovanjske vile. Te so povprečno oddaljene od obstoječih stavb 60 m in več, tako, da naj negativnega vpliva na obstoječo gradnjo ne bi bilo.
   
4. 
   Število prebivalcev kot jih navaja pripombodajalec je pretirano, prometne rešitve pa omogočajo glavnini prebivalcev načrtovanih stavb dovoz in odvoz preko nove zbirne prometnice na zahodu, stran od naselja, od tod pa preko novega krožnega krožišča na dovozno prometnico, vpadnico iz avtoceste. Tako ob zbirni cesti kot ob krožišču so načrtovane kolesarske steze.
   
5. 
   Realizacija načrtovanega zahodnega zaključka obstoječega naselja bo s svojo urejeno urbanistično zasnovo, ki se na zahodu zaključuje s prometnico, ob njej pa pešpotmi, zelenicami in kolesarskimi stezami, skupaj z načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo prej pripomogla k kvaliteti širšega bivalnega okolja kot pa k padcu vrednosti nepremičnin. S tem dokumentom se načrtuje le prostorske rešitve na že dalj časa obstoječih stavbnih zemljiščih mesta in ne posega na kakršnakoli varovana gozdna zemljišča Udin boršt, katerega osrednji, spominsko zavarovani del (zgodovinsko in kulturno) je v večinskem delu več sto metrov zahodneje od meje stavbnih zemljišč.
   
6. 
   Povprečna oddaljenost glavnine območja, ki je razglašeno za zgodovinski in kulturni spomenik Spominskega parka Udin boršt in poteka nekako dokaj vzporedno s potekom prometnice (nove ceste na zahodnem naselju) je okvirno več kot pol kilometra. Južneje in severneje, v svojih skrajnih točkah, a izven območja OPPN, kot je določen z OPN MOK, je razdalja do robov spominskega parka tudi manjša. Oddaljenost obstoječih stavbnih zemljišč, kot so opredeljena z mejo OPPN v OPN od območij NATURE 2000 oz. naravnih vrednot je enaka širini obstoječega naselja Mlaka pri Kranju (Bobovek, Rupovščica, Milka in Brdo).
   
7. 
   Mestna občina Kranj, enako kot ostale občine v Sloveniji, svoj prostorski razvoj načrtuje na podlagi predpisanih postopkov odločanja o namenskih rabah prostora, varovanjih ter razvojnih usmeritvah. Zato je že vseskozi z veljavnimi prostorskimi strateškimi in izvedbenimi akti (od prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planov občine in njihovih sprememb in dopolnitev, urbanističnih zasnov mesta in večjih naselij pa vse do strateškega in izvedbenega prostorskega načrta mestne občine ter spremljajočih dokumentov razvoja in urejanja prostora) po demokratični poti načrtovala svoje dolgoročne in srednjeročne usmeritve razvoja. Ta dokument predstavlja le operacionalizacijo dalj časa načrtovanih usmeritev razvoja in ne posega na gozdna zemljišča s socialno funkcijo.
   

Pripomba se UPOŠTEVA.

Načrtovane prostorske rešitve izhajajo iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov mestne občine, ki jih OPPN korektno povzema in operacionalizira do stopnje izvedbenega akta. Upoštevana so stališča odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Ur.l.RS, št. 74/14, 09/16, 63/16 in 20/17), ki v poglavju usmeritev za pripravo OPPN v naseljih jasno določa vsebino, merila in pogoje za posege v prostor.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Načrtovana gostota poselitve je v okvirih usmeritev IPN MOK in se je iz prvotno načrtovane, ki se je predvidevala s predhodnimi osnutki zmanjšala za polovico (ugotovitev pripombodajalca, da trenutno na Mlaki živi 7,1 prebivalca na ha je lahko v tem kontekstu rahlo zavajajoča, saj ne izhaja iz podatka o prebivalcih na stavbnih zemljiščih).

Nobena gradnja večstanovanjskih objektov – blokov ni dopustna. Večstanovanjski objekti z oznakami A1, A2, B1 in B2 absolutno ne spadajo v obstoječe vaško okolje Mlake pri Kranju, ker ga spreminjajo in mu jemljejo vrednost. Iz razgrnjenih dokumentov ni razvidno kakšni so minimalni odmiki objekta A1, A2 in B1 izraženo v metrih od njenega zemljišča. Iz tekstualnega dela je razvidno, da je za objekte A1 dovoljena višina K + P + 2 + M, kar ocenjuje 4 etaže nad zemljo in minimalno višino 15 m, objekt A2 pa K + P + 3 + M, kar ocenjuje 5 etaž nad zemljo in minimalno višino 18 m. Predvideni objekti so mnogo večji in enkrat višji od obstoječih stanovanjskih hiš. Ker se iz grafičnih prilog ne da oceniti ali je odmik predvidenih objektov od obstoječih zadosten in ker je ta podatek bistven, tako iz vidika ocene vpliva novogradnje na bivalne in ostale pogoje, kot tudi z vidika ščitenja njenih pravic in koristi, zahteva, da se v eni od grafik prikažejo v metrih izraženi odmiki predvidenih objektov, ki mejijo na obstoječe zemljiške parcele v območju OPPN in izven območja OPPN. Pri tem je potrebno upoštevati vplive večstanovanjskih objektov na obstoječe stanovanjske hiše, predvsem z vidika zagotavljanja ustrezne osvetlitve in ohranjanja nespremenjenih bivalnih pogojev. Pred objekti take višine, z zeleno ograjo ni moč zaščititi njihove lastne zasebnosti. Odvzela se jim bo svetloba. Objekti take velikosti v neposredni bližini v zelo veliki meri zastrejo svetlobno območje, to pa bo vplivalo tudi na kakovost njihovega življenja. Imeli bodo manj energije, ki jo daje sonce, njihovi vrtovi bodo bistveno manj rodovitni, njihova samooskrba s hrano bo slabša, primorani bodo kupovati zelenjavo in sadje slabše kakovosti, kot ga trenutno lahko sami pridelajo. Povzročal se bo hrup. Pri tako velikih objektih jo kot neposrednega mejaša skrbi hrup med samo gradnjo, saj gre za zelo obsežen projekt, še bolj pa v kasnejšem obdobju uporabe objektov. Pri nastanitvi tako velikega števila prebivalcev na enem mestu je hrup prisoten skoz ves dan in tudi ponoči. Pri objektu tipa B2 so predvideni poslovni prostori (trgovina), ki ji bodo v zgodnjih jutranjih urah dovažali trgovsko blago in tudi s tem kratili mir in spanec. Zahteva, da se objekte tipa A1, A2 in B2 odstrani iz OPPN načrta, oziroma le te nadomesti z nižjimi in okolju primernejšimi, npr. tipa C1.

Dopolnjen osnutek OPPN predvideva občutno povečanje gostote poselitve in s tem degradacijo naravnega okolja in gozda, ki predstavlja visoko kvaliteto življenjskega okolja obstoječega prebivalstva. S krčenjem gozda in gosto poselitvijo se njihovo območje degradira. Hkrati se bo tudi občutno povečevalo število prebivalstva, po hitri oceni se bo le to skoraj podvojilo. V Kranju je praznih stanovanj na voljo še veliko, prazno in mrtvo je tudi staro mestno jedro. Kadar so na voljo prazna stanovanja, prazne novogradnje in celo četrti ni utemeljeno in tudi ni dovoljeno določati novih območij poselitve.

Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati nove prometne povezave in ustrezno povečati obstoječe ceste, ki so ob jutranjih in popoldanskih konicah že sedaj preveč obremenjene. Skrbi jo tudi iz grafik OPPN razvidna odprta cestna povezava pri predvidenem objektu B1 v Pestotnikovo ulico. Temu prebivalci Pestotnikove ulice nasprotujejo, ker bi ulica lahko služila kot bližnjica med novim naseljem in Golniško cesto. Želijo si slepe ulice kot je ta sedaj in pešpoti do novega roba gozda.

a.) Načrtovane prostorske rešitve izhajajo iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov mestne občine, ki jih OPPN korektno povzema in operacionalizira do stopnje izvedbenega akta. Upoštevana so stališča odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Ur.l.RS, št. 74/14, 09/16, 63/16 in 20/17), ki v poglavju usmeritev za pripravo OPPN v naseljih jasno določa vsebino, merila in pogoje za posege v prostor. Načrtovana gostota poselitve je v okvirih usmeritev IPN MOK in se je iz prvotno načrtovane, ki se je predvidevala s predhodnimi osnutki zmanjšala za polovico (ugotovitev pripombodajalca, da trenutno na Mlaki živi 7,1 prebivalca na ha je lahko v tem kontekstu rahlo zavajajoča, saj ne izhaja iz podatka o prebivalcih na stavbnih zemljiščih).

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

S tem prostorskim aktom se na podlagi izdelanih strokovnih podlag ter spremljajočih študij rešuje tudi gospodarsko javno infrastrukturo, prometne navezave, ki naj bi z njihovo realizacijo tudi razbremenile obstoječo, prometno neustrezno cestno omrežje znotraj obstoječega naselja in načrtuje gradnjo vrtca. S programom opremljanja bodo opredeljeni tudi stroški potrebne komunalne opreme. Tako urejena soseska z večnamensko stavbo bivanjsko poslovnega sklopa ob južnem vstopu in nekaj stanovanjskimi vilami ob zahodnem robu ob cesti, sicer pa nizko individualno gradnjo v večjem delu območja, bo lahko kvalitetno prispevala k dvigu urejenosti območja. Načrtovana prometna povezava obstoječega naselja po obstoječi prometnici do poslovno stanovanjskega skopa na jugu predstavlja logično povezavo stanovalcev tako s programi v omenjenem sklopu, ki so namenjeni tudi širšemu območju obstoječega naselja, kot možnosti dostopa do zelenih površin gozda zahodno od območja, zmanjšala za polovico.

b.) Prometna povezava Pestotnikove ulice, torej obstoječega naselja do poslovno trgovskega sklopa na jugu območja (B1) predstavlja nadaljevanje zgolj logične povezave stanovalcev tako s programi v omenjenem sklopu, ki so namenjeni tudi širšemu območju obstoječega naselja, kot možnosti dostopa do zelenih površin gozda zahodno ob območju.

c.) Stanovanjske vile, ki so načrtovane v funkcionalni celoti FCS1 in sledi usmeritvam hierarhično nadrejenega prostorskega akta (IPN MOK) so zasnovane kot prehod od intenzivnejše pozidave poslovno trgovskega dela na jugu (B1) v sklopu prostorsko individualne gradnje osrednjega in severnega dela območja. V nadaljnjem postopku priprave OPPN bo proučena možnost nadomestitve vsaj dela stanovanjskih vil ob obstoječi stanovanjski gradnji (FCS1) z nizi individualni stanovanjskih stavb ali pa zagotovitvi večjih odmikov.

Pripomba se v tem delu SMISELNO UPOŠTEVA.

Nobena gradnja večstanovanjskih objektov – blokov ni dopustna. Večstanovanjski objekti z oznakami A1, A2, B1 in B2 absolutno ne spadajo v obstoječe vaško okolje Mlake pri Kranju, ker ga spreminjajo in mu jemljejo vrednost. Iz razgrnjenih dokumentov ni razvidno kakšni so minimalni odmiki objekta A1, A2 in B1 izraženo v metrih od njenega zemljišča. Iz tekstualnega dela je razvidno, da je za objekte A1 dovoljena višina K + P + 2 + M, kar ocenjuje 4 etaže nad zemljo in minimalno višino 15 m, objekt A2 pa K + p + 3 + M, kar ocenjuje 5 etaž nad zemljo in minimalno višino 18 m. Predvideni objekti so mnogo večji in enkrat višji od obstoječih stanovanjskih hiš. Ker se iz grafičnih prilog ne da oceniti ali je odmik predvidenih objektov od obstoječih zadosten in ker je ta podatek bistven, tako iz vidika ocene vpliva novogradnje na bivalne in ostale pogoje, kot tudi z vidika ščitenja njenih pravic in koristi, zahteva, da se v eni od grafik prikažejo v metrih izraženi odmiki predvidenih objektov, ki mejijo na obstoječe zemljiške parcele v območju OPPN in izven območja OPPN. Pri tem je potrebno upoštevati vplive večstanovanjskih objektov na obstoječe stanovanjske hiše, predvsem z vidika zagotavljanja ustrezne osvetlitve in ohranjanja nespremenjenih bivalnih pogojev. Pred objekti take višine, z zeleno ograjo ni moč zaščititi njihove lastne zasebnosti. Odvzela se jim bo svetloba. Objekti take velikosti v neposredni bližini v zelo veliki meri zastrejo svetlobno območje, to pa bo vplivalo tudi na kakovost njihovega življenja. Imeli bodo manj energije, ki jo daje sonce, njihovi vrtovi bodo bistveno manj rodovitni, njihova samooskrba s hrano bo slabša, primorani bodo kupovati zelenjavo in sadje slabše kakovosti, kot ga trenutno lahko sami pridelajo. Povzročal se bo hrup. Pri tako velikih objektih jo kot neposrednega mejaša skrbi hrup med samo gradnjo, saj gre za zelo obsežen projekt, še bolj pa v kasnejšem obdobju uporabe objektov. Pri nastanitvi tako velikega števila prebivalcev na enem mestu je hrup prisoten skoz ves dan in tudi ponoči. Pri objektu tipa B2 so predvideni poslovni prostori (trgovina), ki ji bodo v zgodnjih jutranjih urah dovažali trgovsko blago in tudi s tem kratili mir in spanec. Zahteva, da se objekte tipa A1, A2 in B2 odstrani iz OPPN načrta, oziroma le te nadomesti z nižjimi in okolju primernejšimi, npr. tipa C1.

Dopolnjen osnutek OPPN predvideva občutno povečanje gostote poselitve in s tem degradacijo naravnega okolja in gozda, ki predstavlja visoko kvaliteto življenjskega okolja obstoječega prebivalstva. S krčenjem gozda in gosto poselitvijo se njihovo območje degradira. Hkrati se bo tudi občutno povečevalo število prebivalstva, po hitri oceni se bo le to skoraj podvojilo. V Kranju je praznih stanovanj na voljo še veliko, prazno in mrtvo je tudi staro mestno jedro. Kadar so na voljo prazna stanovanja, prazne novogradnje in celo četrti ni utemeljeno in tudi ni dovoljeno določati novih območij poselitve.

Pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati nove prometne povezave in ustrezno povečati obstoječe ceste, ki so ob jutranjih in popoldanskih konicah že sedaj preveč obremenjene. Skrbi ga tudi iz grafik OPPN razvidna odprta cestna povezava pri predvidenem objektu B1 v Pestotnikovo ulico. Temu prebivalci Pestotnikove ulice nasprotujejo, ker bi ulica lahko služila kot bližnjica med novim naseljem in Golniško cesto. Želijo si slepe ulice kot je ta sedaj in pešpoti do novega roba gozda.

a.) Načrtovane prostorske rešitve izhajajo iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov mestne občine, ki jih OPPN korektno povzema in operacionalizira do stopnje izvedbenega akta. Upoštevana so stališča odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Ur.l.RS, št. 74/14, 09/16, 63/16 in 20/17), ki v poglavju usmeritev za pripravo OPPN v naseljih jasno določa vsebino, merila in pogoje za posege v prostor. Načrtovana gostota poselitve je v okvirih usmeritev IPN MOK in se je iz prvotno načrtovane, ki se je predvidevala s predhodnimi osnutki zmanjšala za polovico.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

S tem prostorskim aktom se na podlagi izdelanih strokovnih podlag ter spremljajočih študij rešuje tudi gospodarsko javno infrastrukturo, prometne navezave, ki naj bi z njihovo realizacijo tudi razbremenile obstoječo, prometno neustrezno cestno omrežje znotraj obstoječega naselja in načrtuje gradnjo vrtca. S programom opremljanja bodo opredeljeni tudi stroški potrebne komunalne opreme. Tako urejena soseska z večnamensko stavbo bivanjsko poslovnega sklopa ob južnem vstopu in nekaj stanovanjskimi vilami ob zahodnem robu ob cesti, sicer pa nizko individualno gradnjo v večjem delu območja, bo lahko kvalitetno prispevala k dvigu urejenost območja. Načrtovana prometna povezava obstoječega naselja po obstoječi prometnici do poslovno stanovanjskega skopa na jugu predstavlja logično povezavo stanovalcev tako s programi v omenjenem sklopu, ki so namenjeni tudi širšemu območju obstoječega naselja, kot možnosti dostopa do zelenih površin gozda zahodno od območja, zmanjšala za polovico.

b.) Prometna povezava Pestotnikove ulice, torej obstoječega naselja do poslovno trgovskega sklopa na jugu območja (B1) predstavlja nadaljevanje zgolj logične povezave stanovalcev tako s programi v omenjenem sklopu, ki so namenjeni tudi širšemu območju obstoječega naselja, kot možnosti dostopa do zelenih površin gozda zahodno ob območju.

c.) Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.