Mestna občina kranj stališČa do pripomb in predlogov




Download 132.36 Kb.
bet9/10
Sana31.12.2019
Hajmi132.36 Kb.
#6730
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10



Številka

30

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

06. 06. 2018

Pripombe

Ker gre za največji poseg v prostor v MOK, so krajani razburjeni in želijo podrobnejše informacije. Želijo odgovore glede investicije v devetletko in vrtec, ki je zdaj premajhen (kdo bo investiral), ni urejene kanalizacije in razsvetljave. Moteče je tudi, da so poleg gozda predvideni bloki, zaradi česar meni, da je napaka v prostorskem načrtu, za katerega predlaga spremembo. Meni, da se najslabši posegi skušajo narediti prav na področju Kokrice, ko pa jim je potrebno narediti cesto ali kolesarsko pot pa so izpuščeni. Športni park je še vedno brez najnujnejše infrastrukture.

Stališče

Načrtovane prostorske rešitve prestavljajo možnosti gradnje oz. zaključevanje obstoječe poselitve aglomeracije Mlake v smeri proti zahodu, ki se bo izvajala v več etapah, zato kot taka ne predstavlja največji poseg v prostor na področju MOK. Zasnova urbanističnih rešitev sledi usmeritvam za pripravo konkretnega OPPN določenim v hierarhično višjem prostorskem aktu lokalne skupnosti, konkretno IPN MOK, ki je bil z odlokom sprejet v letu 2014. Ob pripravi OPPN so bile izdelane tudi številne idejne zasnove, ki predvidevajo ureditve GJI, vodotoka, prometa in priključevanja območja, v izdelavi je tudi program opremljanja. Navedena dokumentacija bo po sprejemu zagotavljala kvalitetno opremljanje območja, v katerem je del družbene infrastrukture načrtovana tudi že z OPPN (vrtec, športnorekreativno območje, kolesarske navezave in povezovalne prometnice, ki bodo razbremenile del obstoječega naselja, ipd.).



Številka

31

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

14. 05. 2018

Pripombe

  1. V kolikor bi se takšno naselje gradilo je nujno potrebno razširiti in na novo urediti celotno Mlaško cesto. Danes je to cesta, ki je široka le za en avto in takšna ne bi prenesla še dodatnega povečanja prometa. V 10. členu odloka je določeno, da se bo novo naselje priklopilo tudi na dosedanjo cestno infrastrukturo, ki pa je skozi celotno Mlako zelo zastarela, ozka in slaba. Zato bi bilo že danes nujno potrebno (ko se bo gradila nova kanalizacija), razmisliti in tudi realizirati projekt razširitve celotne trase Mlaške ceste, kar je tudi bil njihov predlog pri pripravi dokumentacije za izvedbo projekta Gorki za Mlako vendar se o tem nihče ni želel pogovarjati. Nekateri deli novega naselja, naj bi tako imeli edini dostop izključno preko Mlaške ceste, vendar pa sedanja cesta ne bo vzdržala niti ene gradnje več, saj je že sedaj preobremenjena, preozka, deloma brez razsvetljave in v celoti brez pločnika, avti pa se srečujejo kar po dvoriščih. Ob tem je jasno, da bo potrebno celoten teren za gradnjo naselja ustrezno urediti, kar bo vsaj v začetni fazi pomenilo povečan promet in veliko količino težkih kamionov in druge mehanizacije skoz samo Mlako po Mlaški cesti. Zato predlagajo, da se s sprejemom OPPN počaka ter se najprej uredi ustrezna cestna povezava oz. naj se posodobi obstoječa cestna infrastruktura, v nadaljnji fazi pa naj se razmišlja o gradnji novega naselja ali pa naj se rekonstrukcija Mlaške ceste vključi v odlok.

  2. Novo naselje kot se predvideva z OPPN bo za samo KS pomenilo veliko povečanje števila prebivalcev. Stanovanja in hiše bodo kupovale predvsem mlade družine, kar pomeni tudi bistveno povečanje števila šoloobveznih otrok. To pa pomeni, da sedanja OŠ Kokrica ne bo mogla sprejeti novih učencev saj imajo že sedaj prostorsko stisko. Zaradi tega je pred sprejemom OPPN potrebno odgovoriti na pomembna družbena vprašanja, v prvi vrsti predvsem na ustrezno cestno povezavo ter povečanje in posodobitev obstoječe OŠ na Kokrici.

  3. V 16. členu odloka – telekomunikacijsko omrežje je v OPPN določeno, da bi omrežje gradil Telekom Slovenije. Glede na to, da se je na območju Mlake in velikem delu KS gradilo optično omrežje, ki ga je gradil T-2 bi bilo smiselno dovoliti, da telekomunikacijsko omrežje zgradi tudi kdo drug razen Telekoma, še posebej če se izhaja iz dejstva, da je bil Telekom pri realizaciji projekta Gorki – Kokrica sever in jug povabljen k sodelovanju, vsaj k temu, da bi na območju gradnje v cestišče vgradil cevi, ki bi jih kasneje lahko uporabili za optične ali druge kable za telekomunikacijsko omrežje, pa za to ni bil zainteresiran. Zaradi tega in ker je na večini KS glavni ponudnik telekomunikacijskega omrežja T-2, predlagajo, da se to področje prepusti tistemu, ki bo imel interes zgraditi sodobno telekomunikacijsko omrežje, ki bo krajanom omogočil kvalitetno in hitro uporabo te infrastrukture.

Stališče

a.) Načrtovane zaokrožitve naselja proti zahodu, so zasnovane tako, da se ne določa prometnih povezav z naseljem, ki bi dodatno obremenjevale obstoječe, z vidika varnosti dokaj neustrezne prometnice (širine, lastništvo, preglednost, varnost, hodniki za pešce, ipd., kar vse bi bilo potrebno v obstoječem delu naselja urediti), obstoječe poselitve ampak se z navezavo na obstoječe prometni omrežje omogoča razbremenitev obstoječih prometnic.

Območje Mlaške ceste je predmet projekta GORKI 2, 2. faza, ki zajema gradnjo: fekalno kanalizacijskega omrežja v dolžini 4.335 m, meteorno kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 3.580 m, vodovodnih kanalov v dolžini 4.267 m in javne razsvetljave v dolžini 3.630 m. Na tem območju je tako investicijam v letih 2019 in 2020 skupaj namenjenih 4.505.870,00 EUR.

Za dozidavo vrtca ob OŠ na Kokrici je v letu 2019 predvidenih 217.000 EUR in 80.000 eur v letu 2020.

Za širitev Mlaške ceste trenutno ni predvidenih sredstev v proračunu. Poleg tega morajo biti za širitev ceste zagotovljena zemljišča in odkupi za potrebe rekonstrukcije ceste.

Občina je poleg zagotovitve površin za vrtec v OPPN Mlaka Zahod v predlogu predvidela tudi skupne javne površine namenjene prostočasnim dejavnostim kot so šport, rekreacija na prostem in druženje.

Gradnja nove soseske bo potekala v smeri od juga proti severu, saj bo moral investitor zagotoviti izgradnjo infrastrukture, ki bo potekala od južne strani proti severu. Dodatnih obremenitev s kamioni in težko mehanizacijo na obstoječih notranjih cestah, kot je Mlaška cesta ne bo.

V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD, po novem DGD) se natančno določi, kje je predviden dovoz v času gradnje novih objektov in da v času gradnje objektov dovoz NI DOVOLJEN preko obstoječega naselja. Vse to mora biti jasno razvidno tudi iz grafičnega dela projektne dokumentacije.

Sprejem predloga OPPN formalnopravno ni vezan na ureditev infrastrukturnih omrežij znotraj obstoječega naselja, saj bi morala biti ustrezno urejena prometna mreža in gospodarska javna infrastruktura pogoj za gradnjo že obstoječe stanovanjske soseske.

b.) Urejanje in zagotavljanje zadostne družbene infrastrukture je, na splošno povsod po Sloveniji, dokaj resno, a s pravnoformalnega vidika relativno slabo urejeno temeljno vprašanje razvoja naselij oz. mest. Za dozidavo vrtca ob OŠ na Kokrici je v letu 2019 predvidenih 217.000 EUR in 80.000 EUR v letu 2020.

c.) Navedba Telekoma Slovenije v 16. členu odloka, je posledica dejstva, da so bili v postopek vključeni nosilci urejanja kot jih določa program priprave v določila odloka pa nato povzete njihove usmeritve iz smernic. Vsekakor je smiselno, da se dopusti širša možnost izvajanja telekomunikacijskega omrežja in storitev. Pripomba SE UPOŠTEVA, odlok se bo ustrezno dopolnil.






Številka

32

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

  1. 07. 2018

Pripombe

  1. Na severnem delu parcele št. 444/4 k.o. Kokrica je po osnutku OPPN predvidena parkovna površina in povezovalna pot proti bajerju. S tem jim OPPN odvzame celotno dvorišče in celo del tlakovanega parkirišča, kar je popolnoma nerazumljivo. Stanovanjska hiša na naslovu Štefetova ulica 16 potrebuje še postavitev drvarnice in nadstrešek za avtomobil, ki bi jih lahko postavilo le na tem delu parcele, zato zahteva izločitev celotne parcele št. 444/4 k.o. Kokrica iz OPPN Mlaka. Hkrati predlaga tudi izločitev iz OPPN del parcele št. 444/12, ki se nahaja na desnem bregu Mlaškega potoka.

  2. Na zemljišču parcele št. 403/5 k.o. Kokrica je predvidena novooblikovana drevesna vegetacija oz. parkovni del. Zdaj je na vzhodnem delu parcele precej obsežen vrt, ob gozdnem robu pa prostor za skladiščenje drv, žaganega lesa in drugih stvari. Preostali del se vzdržuje kot travnik. Glede na navedeno je jasno, da se tu ne bo zasajalo novooblikovane drevesne vegetacije in je smiselno da OPPN parcelo izvzame iz parkovnega dela. Potencialni namen je postavitev rastlinjaka v osrednjem delu parcele.

  3. Za potrebe OPPN je bila narejena tudi hidrološko hidravlična študija Mlaškega potoka. Zanima ga, kakšna je predvidena časovna dinamika regulacije Mlaškega potoka, kakšna je povezava med načrtovano gradnjo bivalnih enot in regulacijo potoka in kdo je dolžan regulacijo realizirati. Zakaj je zemljišče parc. št. 403/5 v celoti uvrščeno med poplavno območje, saj je poplavno ogrožen le njen SV del, kar potrjuje tudi omenjena študija.

  4. Kakšna je kratkoročna in srednjeročna usmeritev MOK za ohranitev gozda v tem delu OPPN. Zdi se, da bo v naslednjem koraku izginil še preostali gozd. Ob poseku gozda na zemljišču parc. št. 354/1 in 402/1 se bo gozd močno odprl proti severu in s tem postal bistveno bolj vetrolomno nevaren predvsem zaradi karavanškega fena za vse obstoječe hiše, ki se nahajajo na J in V delu gozda. Kdo bo zaradi morebitnih padcev drevja na hiše prevzel odgovornost za škodo in morebitne žrtve. Gozd je po zdajšnjem osnutku predviden tudi na zemljiščih parc. št. 353/4 in 352/3, ki pa sta dejansko že popolnoma posekani oziroma izkrčeni. Kako se bo zagotovila vzpostavitev gozda na teh parcelah?

  5. Zanima ga, kakšne so njegove pravne možnosti, da jih uveljavi, če se s stališči ne bo strinjal?

Stališče

a.) Pripombodajalcu se ugodi, pešpot ustrezno prestavi proti zahodu, na tangirani parceli pa omogoči postavitev nadstreška. V tem delu se pripomba UPOŠTEVA. Izločitev parcele iz območja se nanaša na spremembe in dopolnitve OPN.

b.) Na obravnavanem zemljišču so, predvsem z vidika poplavne nevarnosti, načrtovane zelene površine, katerih je možna uporaba tudi za vrt. Odlok v svojem 8. členu določa tudi pogoje in usmeritve za pomožne in ostale objekte.

c.) Hidrološko hidravlična študija ne določa časovne dinamike, vsekakor pa je ustrezne ukrepe za eliminacijo negativnih vplivov poplav potrebno izvesti sočasno ali prej, ko se gradi objekte namenjene bivanju na potencialno ogroženih površinah.

d.) Območje ohranjanja gozdnih površin sledni hierarhično nadrejenemu prostorskemu aktu in zato na površinah funkcionalne celote predvideva ohranitev gozda, ponekod celo več kot je mejna obveza, izhajajoča iz IPN MOK.

e.) V primeru nestrinjanja s stališči se upošteva veljavno zakonodajo in iz nje izhajajoče predpise.




Številka

33

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

04. 07. 2018

Pripombe

Podaja naslednje pripombe:

  1. Bloki in s tem blokovsko naselje ne sodi v vaško skupnost

  2. Razvrednotenje vrednosti zemljišč zaradi pregoste poselitve

  3. Že sedaj je nemogoč dostop do Kranja, Nakla in avtoceste, s tem naseljem pa bi se to še poslabšalo

  4. Neupoštevanje njihovih pripomb, kljub večkratnim dogovorom

  5. Vris ceste in križišča čez parcelo v njihovi lasti, s čimer se povsem razvrednoti parcela, saj se razdeli na več manjših parcel

  6. Vris nekaterih objektov, čeprav si le-teh ne želijo

Stališče

  1. Načrtovane prostorske rešitve izhajajo iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov mestne občine, ki jih OPPN korektno povzema in operacionalizira do stopnje izvedbenega akta. Upoštevana so stališča odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Ur.l.RS, št. 74/14, 09/16, 63/16 in 20/17), ko v poglavju usmeritev za pripravo OPPN v naseljih jasno določa vsebino, merila in pogoje za posege v prostor.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Načrtovana gostota poselitve je v okvirih usmeritev IPN MOK in se je iz prvotno načrtovane, ki se je predvidevala s predhodnimi osnutki zmanjšala za polovico (ugotovitev pripombodajalca, da trenutno na Mlaki živi 7,1 prebivalca na ha je lahko v tem kontekstu rahlo zavajajoča, saj ne izhaja iz podatka o prebivalcih na stavbnih zemljiščih).



  1. S tem prostorskim aktom se na podlagi izdelanih strokovnih podlag ter spremljajočih študij rešuje tudi gospodarsko javno infrastrukturo, prometne navezave, ki naj bi z njihovo realizacijo tudi razbremenile obstoječo, prometno neustrezno cestno omrežje znotraj obstoječega naselja in načrtuje gradnjo vrtca. S programom opremljanja bodo opredeljeni tudi stroški potrebne komunalne opreme. Tako urejena soseska z večnamensko stavbo bivanjsko poslovnega sklopa ob južnem vstopu in nekaj stanovanjskimi vilami ob zahodnem robu ob cesti, sicer pa nizko individualno gradnjo v večjem delu območja, bo lahko kvalitetno prispevala k dvigu urejenost območja. Načrtovana prometna povezava obstoječega naselja po obstoječi prometnici do poslovno stanovanjskega skopa na jugu predstavlja logično povezavo stanovalcev tako s programi v omenjenem sklopu, ki so namenjeni tudi širšemu območju obstoječega naselja, kot možnosti dostopa do zelenih površin gozda zahodno od območja, zmanjšala za polovico.

  2. Načrtovano prometno omrežje na kar najbolj učinkovit način odvaja promet iz naselja po robu območja in ga direktno navezuje na dostopno prometnico na avtocesto. S prečno povezavo in severnim zaključkom zbirne ceste omogoča razbremenitev tudi dela obstoječega naselja.

  3. Iz pripombe ni razvidno na katero zemljišče se pripomba konkretno nanaša.

  4. Iz pripombe ni razvidno na katero zemljišče se pripomba konkretno nanaša.

  5. Iz pripombe ni razvidno na katero zemljišče se pripomba konkretno nanaša.



Številka

34

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

03.07.2018

Pripombe

Je solastnica zemljišča parc. št. 403/5, k.o. Kokrica. Ob pregledu osnutka OPPN in karte poplavne ogroženosti meni, da je glede na ostale bližnje lokacije, ki so predvidene za individualno gradnjo, le-ta mogoča tudi na zahodnem delu omenjene parcele, saj so nekatere predvidene hiše na isti ali celo nižji nadmorski višini. Interni dogovor s solastnico je, da ji pripada zadnji, zahodni del parcele. Zato predlaga, da se zadnji del parcele uvrsti med zazidalne površine z dostopom med prvo in drugo predvideno hišo na zemljišču parc. št. 354/1. V tem primeru se bo izvedla parcelacija solastniške parcele.

Stališče

Glede na usmeritve hidrološko hidravlične študije in načrtovano individualno gradnjo južno ob zemljišču, je ob posegu pridobitve pozitivnega mnenja pristojnega nosilca urejanja prostora, pripombi možno ugoditi z vrisom enega individualnega stanovanjskega objekta na jugozahodem delu zemljišča.

Pripomba se UPOŠTEVA.





Številka

35

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

03.07.2018

Pripombe

  1. Načrtovano naselje na območju Mlaka Zahod predstavlja grob poseg v avtohtono vaško naselje Mlaka, saj bi vaški okolici koncentriralo blokovsko gradnjo z visokim številom prebivalcev, kar bi se neposredno odražalo na kvaliteti življenja v obstoječem naselju.

  2. Upoštevati je potrebno da se Mlaka in Kokrica razvrščata med primestna naselja, za katera velja usmeritev, da se v primestnih naseljih načrtuje edino individualna gradnja.

  3. Programska zasnova temelji na osnovni ugotovitvi, da predstavlja ureditveno območje funkcionalno zaokrožitev naselja Mlaka. Zastavlja se vprašanje, ali je predvidena gradnja večstanovanjskih objektov in vpeljava novih poslovnih in družbenih dejavnosti dejansko funkcionalna zaokrožitev obstoječega naselja, ki ga tvori manjši del prvotnega naselja ob Mlaki in večji del, ki ga skoraj izključno tvori prostostoječa individualna stanovanjska gradnja.

  4. Kakšen je prispevek pozidave k boljšim bivanjskim pogojem obstoječega naselja? Kakšna je možnost integracije predlagane strukture z naseljem glede na tipološke, morfološke in demografske značilnosti obstoječega naselja? Kakšen je njegov vpliv na prometne razmere širšega območja, razpoložljivost kapacitet oskrbnih in družbenih dejavnosti glede na predvideno porast prebivalstva?

  5. Obstoječe naselje KS Kokrica Mlaka nima zgrajene ustrezne infrastrukture, javne razsvetljave, plinifikacije, telekomunikacijske infrastrukture, šole, vrtca, pošte, banke, zdravstvenega doma, ipd. zahteva, da se ob sprejemu popravljenega OPPN upoštevajo navedena dejstva.

  6. Izvesti je potrebno ustrezno analizo vplivov na okolje kot tudi ustrezno geološko raziskavo tal, ki bo pokazala, da v Udin Borštu kraški svet kot tudi močvirnati svet, ne omogoča blokovske gradnje, pri gradnji stanovanjskih hiš pa je potrebno tudi pravilno ravnanje oziroma investiranje v nove objekte.

  7. Novonačrtovana cesta naj ne poteka ob robu gozda, saj daje slutiti, da se bo krajinski park še naprej krčil v namene pozidave. Novonačrtovana cesta naj se izpelje med obstoječim in novim naseljem, kar bi omogočilo že obstoječim prebivalcem, ki mejijo na novonačrtovano naselje, da ohranijo možnost neposrednega dostopa do gozda. Hkrati bi se tem prebivalcem omogočilo možnost dokupa zemljišča do meje zazidalnega načrta. Zainteresiran je za nakup parcele, ki meji na njegovo parcelo 325/19 k.o. Kokrica.

Stališče

a.) Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Pripombodajalec je na usklajevanih prostorskih rešitev pred javno obravnavo OPPN konstruktivno sodeloval, predlagano je bilo vrsto smiselnih rešitev, ki so ali še bodo z upoštevanjem pripomb drugih pripombodajalcev smiselno upoštevane. Predlagan OPPN svoje prostorske rešitve povzema po hierarhično nadrejenem prostorskem aktu, izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj, ki je bil po demokratično vodenem večletnem postopku priprave in spreminjanja sprejet v letu 2014. Na dokaj konkretne usmeritve za pripravo OPPN so bile v fazi postopka priprave pridobljena tudi vsa pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

b.) Mestna občina Kranj, enako kot ostale občine v Sloveniji, svoj prostorski razvoj načrtuje na podlagi predpisanih postopkov odločanja o namenskih rabah prostora, varovanjih ter razvojnih usmeritvah. Zato je že vseskozi z veljavnimi prostorskimi strateškimi in izvedbenimi akti (od prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planov občine in njihovih sprememb in dopolnitev, urbanistih zasnov mesta in večjih naselij pa vse do strateškega in izvedbenega prostorskega načrta mestne občine ter spremljajočih dokumentov razvoja in urejanja prostora) po demokratični poti načrtovala svoje dolgoročne in srednjeročne usmeritve razvoja (načrta).

c.) Meja območja mesta, ki se sicer znotraj te meje funkcionalno členi na smiselne, prostorsko zaokrožene segmente, je začrtana že v urbanističnem načrtu mesta Kranj, podrobneje pa tudi v smislu funkcionalnih zaokrožitev Mlake, obravnavana v izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine. Upoštevati je potrebno, da lega območja OPPN v širšem prostoru hkrati predstavlja tudi zahoden vstop v mesto iz avtocestnega sistema, zato so programi oblikovani tudi temu primerno.

d.) Načrtovane prostorske rešitve na eni strani zaključujejo poselitev tega dela območja v smeri proti zahodu, po drugi strani se smiselno vključijo v širši kontekst naselja. S prometnimi rešitvami zbirne ceste ob zahodnem robu in prečno ter severno navezavo na obstoječi del naselja omogočajo znatno prometno razbremenitev obstoječega stanovanjskega dela naselja, z oblikovanjem južnega fokusa prepleta centralnih dejavnosti, omogočajo vzpostavitev kvalitetnih možnosti za oskrbo, smiselne uslužnostne storitve, združevalne programe širšega gravitacijskega območja, torej tudi obstoječega dela naselja, ki ga na to lokacijo prometno veže tudi načrtovan sistem prometnic in izraba že obstoječih prometnih povezav iz obstoječe stanovanjske soseske. Tik ob južnem fokusu je načrtovan tudi vrtec. Glede na tipološke in morfološke značilnosti obstoječe soseske, ki kot pripombodajalec tudi sam ugotavlja, še zdaleč nima urejenih vseh potrebnih elementov, ki opredeljujejo sosesko (čitljivost urbane strukture, z dobro prometno mestno in gospodarsko javno infrastrukturo, programsko uravnoteženost soseske s fokusi centralnih funkcij ob vstopih v območje celo v njihovih središčih, dostopnost in s tem možnost učinkovitega zagotavljanja dovoza urgentnih vozil, odvoza smeti, ipd.), so predlagane rešitve vsekakor kvalitetnejši prispevek k vzpostavitvi normalnih pogojev funkcioniranja tega dela mesta.

e.) Ugotovitev pripombodajalca v večjem delu drži in odraža dejansko stanje soseske, ki bi po naši oceni že v fazi snovanja in nastajanja morala imeti načrtovane ustrezne prometne rešitve, logične poteke gospodarske javne infrastrukture, opredeljene fokuse centralnih programov, zadostne zelene površine, ipd. Nekatere od navedenih pomanjkljivosti je posredno možno reševati z obravnavanim OPPN (npr. južni fokus centralnih dejavnosti s trgovino in, v kolikor bo izražen interes ponudnikov storitev tudi recimo pošte, banke, nadalje umestitev vrtca, ki je načrtovana, učinkovita prometna ureditev novonačrtovanega območja, ki lahko deloma razbremenjuje obstoječo, prometno izjemno slabo notranjo mrežo soseske, rekreativne površine, ipd.), ostale pa niso predmet tega OPPN in jih je potrebno razreševati na nivoju dialoga lokalne skupnosti in KS Kokrica.

f.) Izdelano je okoljsko poročilo in geološke raziskave, prav tako je pripravljena hidrološko hidravlična študija. Blokovska gradnja kot jo omenja pripombodajalec pa v konkretnem primeru prestavlja le stanovanjske vile z urejenim parkiranjem v kletni etaži.

g.) Približevanje glavne zbirne prometnice, k obstoječi soseski ni smiselno, saj se povsem po nepotrebnem s tem povečuje eventualna možnost negativnih vplivov na obstoječo sosesko, čemur pa glavnina pripombodajalcev nasprotuje. Pri tem je treba poudariti, da trasa prometnice sledi v izvedbenem prostorskem načrtu (IPN MOK) začrtani trasi in se jo tudi iz tega razloga ne da spreminjati. Nakup parcele je smiselno urejati v dialogu med lastnikom in neposredno zainteresiranim.






Številka

36

Pripombodajalec

Pripomba podana

Pisno

Datum

03.07.2018

Pripombe

  1. Pričetek postopka in izdelave odloka OPPN ni razviden iz predloženega dopolnjenega osnutka, niti iz sklepa o ugotovitvi stanja in nadaljevanja postopkov priprave OPPN za območje EUP z oznakami 7/1-13 Mlaka pri Kranju.

  2. Predloženi dopolnjeni osnutek odloka OPPN za obravnavano območje ne obsega izračuna površin območja obravnavanega OPPN, katere zajema navedeni odlok. Zajema le popise zemljišč, brez kvadratur. Izračun je naveden le za funkcionalne celote. Zaradi slednjega so določbe nejasne in nepregledne. Območje urejanja obsega dva območja od štirih, ki se urejajo z OPPN.

  3. Predhodno niso bile izdelane variantne rešitve kar bi bilo glede na velikost in gostoto predvidene poselitve in kasnejše posledice to smiselno. Ravno tako variantne rešitve niso bile medsebojno ovrednotene in medsebojno primerjane s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika.

  4. Predloženi tekstualni del ni skladen s priloženim grafičnim delom. Manjkajo risbe (2) območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, (3) prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji in (7) prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom.

  5. V skladu z določbami Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN manjka temeljita obdelava vplivov in povezav s sosednjimi EUP (tako grafično kot tekstualno). Tekstualni del je suhoparen in ne obravnava zmanjšanja vplivov na sosednja območja. Iz predloženega dopolnjenega osnutka OPPN ni razvidno (tekstualno in grafična obdelava) navezovanje obravnavanega območja (cestno omrežje – glede na povečanje prometno obremenitev, izgradnjo GJI, povečanja prebivalstva, obremenitev okolja z odpadki in kanalizacijskim omrežjem,…) obstoječega in novega območja ter še neobdelanih območij OPPN.

  6. Pomanjkljivo je obdelan grafični del (6) Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave. V prikazu ni jasno označeno območje kulturnega spomenika Udin boršt – Spominski park Udin boršt z večimi EŠD. 19. člen predloženega dopolnjenega OPPN je nepopoln in zmoten glede na obseg območja Udin boršta.

  7. Postopek izdelave odloka OPPN je na podlagi sklepa o ugotovitvi stanja in nadaljevanja postopkov priprave OPPN za območje EUP Mlaka pri Kranju nadaljevan v aprilu 2018, torej se je postopek začel po ZUreP ter Pravilniku o vsebini , obliki in načinu priprave OPPN. Družba RRD, d.o.o. je že izdelala Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu MOK in Odlok o strateškem prostorskem načrtu MOK, s čemer je izdelovalec v koliziji interesov in v celoti krši določbo 161. člena Zakona o urejanju prostora, ki določa, da »občinski urbanist ne sme v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, nastopati kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov iz prvega odstavka 158. člena tega zakona in tudi ne izdelovati projektne dokumentacije, na podlagi katere bi se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradili objekti, lahko pa pri takšni gradnji nastopa kot odgovorni nadzornik, če izpolnjuje z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane pogoje za odgovornega nadzornika«.

  8. Predložen dopolnjen osnutek OPPN v 32. členu izniči pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo – povečajo se lahko tlorisni gabariti stavb, kar pomeni, da se bodo načrtovane stavbe bistveno bolj približale obstoječemu naselju Mlaka pri Kranju. Ravno tako isti člen dovoli odstopanja + 1,00 m vertikalnih gabaritov stavb, kar pomeni, da bodo objekti lahko bistveno višji, kot to določa 8. člen predloženega dopolnjenega osnutka OPPN.

  9. Glede na obseg obdelave dveh območij OPPN predlaga tudi finančno predstavitev stroškov izgradnje gospodarske javne infrastrukture in javnega cestnega omrežja.




Stališče

a.) Iz spremnih gradiv javno razgrnjenega občinskega podrobnega prostorskega načrta za tangirano območje, ugotovitvenih sklepov (npr. Sklep z dne 12.02.2018, objavljen v uradnih glasilih dne 22.02.2008, nanj se navezuje zadnji sklep z dne 18.04.2018, prav tako objavljen v uradnem glasilu) je jasno razviden formalni pričetek postopka, zato trditev pripombodajalca ne drži.

b.) Ugotovitve ne odražajo dejanskega stanja. Skladno predpisani vsebini so v odloku, poglavje Opis prostorskih ureditev našteta zemljišča po parc. št., ki so predmet obravnave, hkrati pa so na ustreznih grafikah, ki so bile vse tudi javno razgrnjene, prikazane površine posameznih funkcionalnih celot, ker skupne površine po sklopih. Prav tako ne drži tudi trditev, da območje urejanja obsega le dva območja namesto štirih.

c.) Prostorski akt je bil v fazah priprave izdelan v več variantah, podrobno usklajevan na nivoju pripravljavca (MOK) in lastnikov osrednjega sklopa zemljišč namenjenih gradnji, usklajen je z usmeritvami izvedbenega prostorskega načrta mestne občine, ki je temeljna podloga za pripravo izvedbenega akta. Izdelovalec je več strokovnih podlog, prav tako tudi okoljsko poročilo, tako da trditev o variantnih rešitvah ne drži.

d.) Tudi ta trditev ne drži. Mapiran izvod vsebuje vse potrebne elemente, med drugim tudi vse tri (3) karte, ki jih neutemeljeno navaja pripombodajalec.

e.) Tudi ta trditev, iz nam neznanega razloga, je zavajajoča. Povezava s sosednjimi območji je obdelana v več členih odloka (npr. Vplivi in povezave s sosednjimi območji, Prometno priključevanje območja, opisi GJI, itd.), prav tako v strokovnih podlagah gospodarske javne infrastrukture, ki so povzete na grafičnih kartah razgrnjenega prostorskega akta, v okoljskem poročilu, hidrološko hidravljični študiji in še kje.

f.) Iz javno razgrnjenega kartografskega gradiva je jasno razvidno tudi območje, ki ga opredeljuje Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Prikaz stanja prostora) iz katerega je mogoče ugotoviti, da je s hierarhično nadrejenim prostorskim aktom (OPN) opredeljeno območje OPPN izven meja z odlokom razglašenega spominskega parka. Iz liste kart je moč tudi razbrati, da pa se precejšnji del obstoječega, pozidanega dela naselja (Grič) nahaja znotraj območja spominskega parka Udin boršt, kjer naj gradnja že ob nastanku naselja ne bi bila mogoča. Trditev pripombodajalca ne drži.

g.) Status ''občinskega urbanista'' jasno opredeljuje veljavna zakonodaja. Gre torej za osebo, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista in ne predstavlja zunanjega izdelovalca OPPN. Izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki ni občinski urbanist, pa je bil izbran na podlagi postopka javnega naročanja, ki ga je izvedel pripravljavec, MOK.

h.) Določbe 32. člena odloka do klasičen sestavni del odlokov kot jih določa zakonodaja in omogočajo gradnjo tudi v primerih ko je zaradi specifičnih, kasneje ugotovljenih stanj potrebno načrtovane prostorske rešitve minimalno prilagajati novonastalim okoliščinam. Sedeva je potrebno takšna odstopanja ustrezno strokovno utemeljiti.



i.) Poleg temeljnega prostorskega akta, OPPN-ja, so izdelane tudi številne strokovne podlage, ki omogočajo sočasno pripravo programa opremljanja stavbnih zemljišč. Program opremljanja bo predstavljen in obravnavan na eni nadaljnjih sej mestnega sveta.



Številka

37

Pripombodajalec

Pripomba podana

Na javni obravnavi

Datum

20.06. 2018

Pripombe

Meni, da vas naj ostane vas. Ne želijo blokov zato so proti gradnji le-teh.

Stališče

Obravnavano območje je del stavbnih zemljišč, ki so tako s krovnimi prostorskimi akti kot strokovnimi podlagami opredeljena kot območje mesta. Hkrati predstavlja tudi vstopno točno v mesto iz smeri avtoceste, torej ima tudi s tem poudarjeno funkcijo. Skladno navedenemu so bile v izvedbenem prostorskem načrtu opredeljene usmeritve za pripravo OPPN, ki jih tokratni dokument upošteva, pri čemer razen v programskem fokusu v južnem delu območja, v vseh ostalih delih ob zahodni zbirni cesti določa stanovanjske vile, vertikalnih gabaritov, ki so podobni obstoječim v soseski (12-14 m).



Številka

38

Pripombodajalec

Pripomba podana

Na javni obravnavi

Datum

20.06. 2018

Pripombe

Zanima ga kakšen je delež zelenih površin na posamezni objekt? Kje v Kranju je še taka gostota pozidave. Proti temu je Planina zelena soseska. Prosi za podatek o deležu zelenih površin in pri tem naj se ne upošteva gozd v osrednjem delu OPPN.

Stališče

Povprečni delež zelenih površin na stavbno parcelo namenjeno stanovanjski gradnji se giblje okvirno med 0,45 in 0,75. Gostota pozidave je povsem primerljiva s številnimi soseskami v Kranju, v primerjavi s številnimi je manjša in skladna usmeritvam iz izvedbenega prostorskega načrta MOK. Delež zelenih površin v območju urejanja je 0,54, brez upoštevanja gozdnih površin v FCG2 pa 0,48.



Številka

39

Pripombodajalec

Pripomba podana

Na javni obravnavi

Datum

20.06. 2018

Pripombe

  1. Krajani smatrajo, da je Mlaka vas, zato blokov ne bi smelo biti. Blokovska gradnja v vaškem naselju ni primerna. Imajo pripombe glede blokov, gabariti naj se znižajo. V prvem kareju, v bližini poslovno trgovskega centra, na južni strani, sta predvidena dva bloka. Lokacija teh dveh blokov ni ustrezna, ker se nahajata preblizu obstoječih objektov. Odmiki teh dveh objektov od obstoječih objektov so premajhni. Ni skladno z zakonom.

  2. Glavna prometnica naj bi bila povezovalna na relaciji Kranj – Zlato polje – Golnik. Glede na to, da se cesta ne nadaljuje, smatrajo, da je to »mrtva« cesta, ki se slepo zaključi. Tako cesta lahko postane nekakšno dirkališče. Zato predlaga, da se glavna cesta zoži, da ne bo možno razviti prevelikih hitrosti.

  3. Mejaši z novim naseljem želijo nezagrajeno območje. Predlagajo neko vmesno pot oz. cesto med novim in obstoječim naseljem, zaradi lažjega dostopa. Post naj bi bila ozka in enosmerna.

  4. Ali se dva bloka v južnem delu, ki mejita na obstoječe naselje lahko odstranita ali ne? Zlati zgornji objekt naj se odstrani, ker je odmik premajhen. Tudi južni blok se lahko nadomesti z individualno gradnjo (dogovor z investitorjem). Do zaključka javne razgrnitve naj se rešitve dokončno uskladijo.

  5. Glede poti oz. ceste med novim in obstoječim naseljem predlagajo enosmerno ulico. Ali je to možno ali ne?

Stališče

a.) Območje, ki je predmet urejanja je več kot desetletje vključeno v enoten razvojni koncept mesta, za katerega je izdelan urbanistični načrt, v letu 2014 sprejeti izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Kranj pa določa tudi konkretne usmeritve za pripravo OPPN. Tipična poselitev Mlake vsekakor ni značilna vaška poselitev kot jo je moč razbrati še v številnih krajih Gorenjske, kjer se je ohranila prvobitna struktura poselitev jeder z značilnimi urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi. Teh na širšem območju ob OPPN ni zaznati zato tudi ni strokovnih razlogov za oblikovanje stavbnih kompleksov po vzoru vasi.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Umestitev načrtovanih objektov v prostor je bila zasnovana tako, da se optimizira izraba prostora znotraj OPPN, pri čemer je za realizacijo posameznega sklopa, funkcionalne celote ali funkcionalne enote predhodno potrebno dobiti bodisi soglasje lastnika zemljišča, bodisi pridobiti pravico graditi oz. odkupiti potrebno zemljišče. V konkretnem primeru, ko se lastnik ne strinja z umestitvijo objekta v FCS1 se bo prostorske rešitve modificiralo (sprememba tipa objekta, večji odmik ali sklop individualnih objektov v nizu).

b.) Glavna zbirna prometnica naselja je predpisanih širin, njena lega in prečni profil (vozišče, zelenice, kolesarska steza in hodniki za pešce) pa omogočajo relativno udobno napajanje območja in zaledja. Profil prometnice z obcestnimi ureditvami predstavlja prej dodatno vrednost kot pa problem v območju. Tudi njen južni priključek na napajalno cesto iz avtocesto je neustrezno načrtovan s krožiščem, pešcem in kolesarjem. Pri tem se bo upoštevalo zahtevo po kompleksnejšem razreševanju problematike kolesarskih stez iz smeri mesta in v načrtovalskem smislu obdelalo tudi potek prometnice v smeti proti gostišču Dežman. Zaradi celovitosti obravnave se krožišče z navezavo proti vzhodu izvzame iz območja OPPN, vsebinske prometne rešitve pa povzame.

c.) S sprejemom krovnega prostorskega akta, najprej prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana, kasneje izvedbenega prostorskega načrta mestne občine so obravnavana zemljišča postala stavba in ne več gozdna. Na njih so načrtovane kompleksne prostorske rešitve, ki so v dopolnjenem osnutku omogočale na več mestih direktne povezave obstoječe soseske z zelenimi površinami v OPPN in dalje navezavo na gozdno območje na zahodu. Glede na pripombe prebivalcev so bile te navezave ukinjene, ohranja pa se nekaj povezav, ki so javnega značaja in se navezujejo na notranje prometnice in pešpoti naselja od tod pa do gozdnih površin naselja.

d.) Na pripombo je odgovorjeno oz. že zavzeto stališče že pod alinejo a.)

te točke.

e.) Načrtovane prometnice, ki povezujejo obstoječo sosesko z novonačrtovanimi prostorskimi ureditvami so dvosmerne, ustreznih profilov, ki omogočajo tako navezavo obstoječe soseske na novo, kvalitetno prometno mrežo, kot tudi dostop do najbližjih delov soseske ter s tem razbremenitev obstoječih, prometno neustreznih cest.





Številka

40

Pripombodajalec

Pripomba podana

Na javni obravnavi

Datum

20.06. 2018

Pripombe

Novo naselje bo prineslo bloke in novih 750 stanovalcev. Obstoječih prebivalcev je 1500. Če se število blokov oz. etažnost blokov zmanjša se zmanjša tudi število prebivalcev. Zanima ga kako se bo rešilo število potrebnih parkirnih mest, kako se bodo rešili dovozi do objektov in ceste. Težave bodo pri priključevanju na regionalno cesto. Že danes so zastoji, kaj šele bo. Skrbi nas ali bo nova glavna cesta res zgrajena? Po statistiki nam kaže novih 250 otrok. Zanima nas kam bodo ti otroci hodili v vrtec in v šolo? Bloki ne sodijo v novo naselje. Novi stanovalci pomenijo nova bremena. Povečalo se bo število prebivalcev in povečal se bo promet.

Stališče

Številna vprašanja pripombodajalca na katere je bilo sicer odgovorjeno že v številnih k njegovi individualno oddani pripombi.

a.) Parkirna mesta so zagotovljena v zadostnem obsegu kar je predstavljeno v grafičnem delu OPPN in določilih 9., 10. in 11. člena odloka, slednji še posebej opredeljuje mirujoči promet.





Številka

41

Pripombodajalec

Pripomba podana

Na javni obravnavi

Datum

20.06. 2018

Pripombe

V predvidenem OPPN ne vidi nobenega plusa, nobene pozitivne stvari za njih. Rekreacijske površine imajo. Dostop do avtoceste imajo. V novem naselju ne vidi »plusov«. Posekalo se bo gozd.

Na nepozidanih gradbenih parcelah se pričakuje višji davek. Če zemljišče ne bo pozidano bo davek višji. Gospod Kejžar je povedal, da gozd levo od glavne ceste ni zaščiten, kar lahko pomeni le, da je vse pripravljeno za nadaljnjo gradnjo večstanovanjskih objektov in nove soseske na drugi strani glavne ceste. Ne nasprotuje gradnji novih objektov, je pa proti gradnji blokov.

Zakaj ni vse zabeleženo, kdo želi in kdo ne želi objektov na svojem zemljišču? Zapiše naj se dogovor z lastniki, ali želijo, da se objekt zariše ali ne.

Želi, da se objekt zarisan na zemljišču parc. št. 32/15 k.o. Kokrica in sprehajalna pot v gozd črtata iz OPPN.



Stališče

Pripombodajalec navaja vrsto svojih razmišljanj in zahtev, ki terjajo širše pojasnilo in iz tega izvedeno stališče.

Načrtovane prostorske rešitve izhajajo iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov mestne občine, ki jih OPPN korektno povzema in operacionalizira do stopnje izvedbenega akta. Upoštevana so stališča odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Ur.l.RS, št. 74/14, 09/16, 63/16 in 20/17), ko v poglavju usmeritev za pripravo OPPN v naseljih jasno določa vsebino, merila in pogoje za posege v prostor.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Načrtovana gostota poselitve je v okvirih usmeritev IPN MOK in se je iz prvotno načrtovane, ki se je predvidevala s predhodnimi osnutki zmanjšala za polovico (ugotovitev pripombodajalca, da trenutno na Mlaki živi 7,1 prebivalca na ha je lahko v tem kontekstu rahlo zavajajoča, saj ne izhaja iz podatka o prebivalcih na stavbnih zemljiščih).

S tem prostorskim aktom se na podlagi izdelanih strokovnih podlag ter spremljajočih študij rešuje tudi gospodarsko javno infrastrukturo, prometne navezave, ki naj bi z njihovo realizacijo tudi razbremenile obstoječo, prometno neustrezno cestno omrežje znotraj obstoječega naselja in načrtuje gradnjo vrtca. S programom opremljanja bodo opredeljeni tudi stroški potrebne komunalne opreme. Tako urejena soseska z večnamensko stavbo bivanjsko poslovnega sklopa ob južnem vstopu in nekaj stanovanjskimi vilami ob zahodnem robu ob cesti, sicer pa nizko individualno gradnjo v večjem delu območja, bo lahko kvalitetno prispevala k dvigu urejenosti območja. Načrtovana prometna povezava obstoječega naselja po obstoječi prometnici do poslovno stanovanjskega skopa na jugu predstavlja logično povezavo stanovalcev tako s programi v omenjenem sklopu, ki so namenjeni tudi širšemu območju obstoječega naselja, kot možnosti dostopa do zelenih površin gozda zahodno od območja.

Pri pripombi predloga bodo smiselno upoštevane tudi pripombe iz usklajevalnih sestankov s krajani, v kolikor je bilo tedaj skupno ugotovljeno, da jim je možno in smiselno prisluhniti.





Številka

42

Pripombodajalec

Pripomba podana

Na javni obravnavi

Datum

20.06. 2018

Pripombe

Zanima ga kdo je investitor?

Stališče

Po podatkih, posredovanih na javni obravnavi naj bi bil investitor projektno podjetje Empirika, Mlaka WEST, ki naj bi bil v razgovorih z dosedanjim lastnikom zahodnega dela območja obravnave.


Download 132.36 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10




Download 132.36 Kb.

Bosh sahifa
Aloqalar

    Bosh sahifa



Mestna občina kranj stališČa do pripomb in predlogov

Download 132.36 Kb.