|
Namestniki ministrov
|
| bet | 16/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0.5 Mb. | | #4401 |
3.4.3 Enakost spolov
(65) Enakost žensk in moških je temeljno vprašanje spreminjajočih se družb, kakor je poudarila 5. Evropska ministrska konferenca o enakosti žensk in moških (2003). To je bistveni element demokracije. Enakost spolov je sestavni del človekovih pravic in diskriminacija na podlagi spola je ovira za uživanje človekovih pravic in svoboščin. Upoštevanje človekovih pravic žensk je temelj, o katerem se ni mogoče pogajati pri nobeni razpravi o kulturni raznolikosti.
(66) Boj proti neenakosti spolov pa vendarle ne bi smel spodbuditi zahrbtnega stereotipiziranja. Pomembno je poudariti nezakonitost kodiranih izenačevanj med „manjšinskimi skupnostmi“ in „neenakostjo spolov“, kot da je „gostiteljska“ skupnost popolna in vse, kar je povezano z manjšinami in pripadniki posameznih ver, problematično. Skupne izkušnje na področju enakosti spolov lahko presežejo delitve v skupnosti ravno zato, ker nobena skupnost nima monopola nad enakostjo ali neenakostjo spolov.
(67) Enakost spolov prispeva pozitivno razsežnost k medkulturnemu dialogu. Kompleksnost posamezne identitete omogoča solidarnost, ki je v okviru stereotipizirane, skupnostne razsežnosti nepredstavljiva. Že samo dejstvo, da je enakost spolov horizontalno vprašanje, pomeni, da medkulturni projekti, v katerih sodelujejo ženske z „manjšinskim“ in „večinskim“ ozadjem, lahko gradijo na skupnih izkušnjah.
(68) Revidirana Strategija socialne kohezije Sveta Evrope jasno določa, da je enakost žensk in moških temeljna in zelo pomembna zaveza. Zavzema se za „perspektivo integracije načela enakosti spolov“ na področju socialne kohezije, hkrati pa mora biti ta enako prisotna v vseh vidikih medkulturnega dialoga.
|
| |
