3 Strasbourg, Stockholm in Moskva (september–oktober 2007).
4 Beograd, 8.–9. novembra 2007.
5 Akcijski program, sprejet na svetovnem vrhu o socialnem razvoju leta 1995.
6 O pomenu pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti v demokratičnih družbah glej npr. Handyside proti Združenem kraljestvu, sodbo z dne 7. decembra 1976, serija A, št. 24, § 49.
7 Gorzelik in drugi proti Poljski [GC], št. 44158/98, 17. februar 2004.
8 Glej Prilogo – Preglednica o stanju ratifikacije ključnih instrumentov pogodbenega prava.
9 Sklicevanja na izbrana priporočila Parlamentarne skupščine so navedena v Dodatku.
10 O pohabljanju ženskih spolnih organov glej Collins in Akaziebie proti Švedski, št. 23944/05, odločitev z dne 8. marca 2007.
11 Glej na primer Kurtulmuş proti Turčiji, št. 65500/01, odločitev z dne 24. januarja 2006; Leyla Şahin proti Turčiji, sodbo z dne 10. novembra 2005 (veliki senat); Dahlab proti Švici, odločitev z dne 15. februarja 2001.
12 Glej na primer Leyla Şahin proti Turčiji [GC], št. 44774/98, sodbo z dne 10. novembra 2005, § 107.
13 Končni dokument mednarodne konference „Dialog kultur in medversko sodelovanje“ (Forum Volga), Nižnij Novgorod/Ruska federacija, 7.–9. september 2006 (na voljo na spletni strani: www.coe.int/dialogue).
14 Končna deklaracija evropske konference o „Verski razsežnosti medkulturnega dialoga“, San Marino, 23. in 24. april 2007 (na voljo na spletni strani: www.coe.int/dialogue).
15 Zbirka primerov dobre prakse, predlagana med posvetovanji, bo objavljena na spletu na spletni strani: www.coe.int/dialogue.
16 Glej Leyla Şahin proti Turčiji [GC], št. 44774/98, sodbo z dne 10. novembra 2005, § 108. Glej tudi 6. člen Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, ki podpisnice zavezuje, da „spodbujajo duh strpnosti in medkulturnega dialoga in sprejemajo učinkovite ukrepe za pospeševanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter sodelovanja med vsemi osebami, ki živijo na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo etnično, kulturno, jezikovno ali versko identiteto, še zlasti v izobraževanju, kulturi in javnih občilih“.
17 Evropski odbor za socialne pravice, katerega vloga je preučiti nacionalna poročila in odločiti, ali so razmere v zadevnih državah skladne z Evropsko socialno listino, je večkrat zahteval, da se nameni posebno pozornost položaju tujih delavcev, priseljencev in narodnih manjšin. Glej: Evropska socialna listina. Evropski odbor za socialne pravice: Sklepi XVIII-1, prvi zvezek, Strasbourg 2006, stran 59, 102, 212, 261, 293.
18 Handyside proti Združenemu kraljestvu, sodba z dne 7. decembra 1976, serija A, št. 24, § 49.
19 D.H. in drugi proti Češki, sodba z dne 13. novembra 2007 (veliki senat): „Sodišče je tudi priznalo, da se splošna politika ali ukrep, ki ima nesorazmerno škodljive posledice za določeno skupino, lahko šteje za diskriminatornega ne glede na to, da ni bil posebno namenjen tej skupini … in da je morebitna diskriminacija, ki je v nasprotju s Konvencijo, lahko posledica dejanskih razmer“ (§ 175).
20Glej Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin (1995), 4. člen (§§ 2 in 3) ter tudi spremne odstavke v obrazložitvenem poročilu. D.H. in drugi proti Češki, sodba z dne 13. novembra 2007 (veliki senat). Evropski odbor za socialne pravice je trdil, da „ bi se morali poleg tega, da človeško drugačnost v demokratični družbi razumemo kot nekaj pozitivnega, nanjo odzvati razsodno, da se zagotovi resnična in učinkovita enakost “ (Autism France proti Franciji, pritožba št. 13/2002, meritorna odločitev, 4. november 2003, § 52).
21 Glej Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin (1995), 15. člen.
22 Priporočilo Rec(2001)15
23 Svetovalni odbor Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin je v nedavnem „Komentarju o izobraževanju na podlagi Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin“ (sprejetem marca 2006) poudaril, da so bile določbe o izobraževanju upoštevane „pri celotnem načrtovanju in ukrepanju na področju medkulturnega izobraževanja, katerega namen je okrepiti medsebojno razumevanje, stike in interakcijo med različnimi skupinami, ki živijo v družbi“.
24 Priporočilo Parlamentarne skupščine št. 1720 o izobraževanju in veri (2005); Kjeldsen, Busk Madsen in Pedersen proti Danski, 5095/71; 5920/72; 5926/72, 7. decembra 1976, § 53; Folgerø in drugi proti Norveški [GC], št. 15472/02, 29. junija 2007, § 84;
Splošno politično priporočilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) št. 10 o boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji v okviru in ves čas šolskega izobraževanja, 2006, § II.2.b.
25Sklepna deklaracija 22. zasedanja Stalne konference evropskih ministrov za izobraževanje, Istanbul, Turčija, 4.–5. maja 2007 („Ustvarjanje bolj humane in vključujoče Evrope: vloga izobraževalnih politik“).
26 Dne 15. januarja 2008 sta generalni sekretar Sveta Evrope in visoki predstavnik Združenih narodov za „Zvezo civilizacij“ podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na prihodnje sodelovanje in pripravo memoranduma o soglasju.
27 Glej zlasti sodbe Smith in Grady proti Združenemu kraljestvu – 29.9.1999 §90; S.L. proti Avstriji – 9.1.2003 §37 ; Karner proti Avstriji – 24.7.2003 §37.
28 Glej obrazložitveno poročilo k Protokolu št. 12 Evropske konvencije o človekovih pravicah, §20.
29 Splošno politično priporočilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) št. 7 o nacionalni zakonodaji za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji, 2002.
30 Tretji vrh Sveta Evrope leta 2005 je močno obsodil „vse oblike nestrpnosti in diskriminacije, zlasti tiste na podlagi spola, rase in vere, vključno z antisemitizmom in islamofobijo“. Odbor ministrov je tudi večkrat priznal, da se Romi in potujoče skupine v velikem obsegu spoprijemajo z diskriminacijo na vseh področjih. Poleg tega je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) priporočila, da se z zakonom določi za kaznivo „javno zanikanje, trivializacija, zagovarjanje ali opravičevanje - z rasističnim namenom - genocida, zločinov proti človečnosti ali vojnih zločinov “, kadar se povzročijo namerno (Splošno politično priporočilo št. 7 o nacionalni zakonodaji za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji, 2002). Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je nadalje poudarila potrebo za bolj proti predsodkom, ki so jih izkusile muslimanske skupnosti, in priporočila naložitev ustreznih sankcij v primerih diskriminacije na podlagi vere (Splošno politično priporočilo št. 5 o boju proti nestrpnosti in diskriminaciji do muslimanov).
31 „Deklaracija o uporabi rasističnih, antisemitskih in ksenofobičnih elementov v političnem diskurzu (marec 2005)“.
32 4. člen (§§ 2 in 3) Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin.
33 V Sarajevu leta 2003, Troini leta 2004 in Bukarešti leta 2006.
34 „Zbirka“ vsebuje posebne vnose glede politike kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga ter je za vladne in podobne nevladne akterje bolj obsežen vseevropski vir za primerjalno analizo in inovativnost.
www.culturalpolicies.net.
35 Kongres lokalnih in regionalnih oblasti, lokalni posvetovalni organi za tuje rezidente: Priročnik (Strasbourg: CLRAE, 2003)
36 Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška Komisija), Poročilo o nedržavljanih in manjšinskih pravicah, CDL AD(2007)001, ad §144.
37 Priporočilo Odbora ministrov (2001)15 državam članicam o poučevanju zgodovine v Evropi 21. stoletja med drugim poudarja, da „poučevanje zgodovine ne sme biti orodje ideološke manipulacije, propagande ali uporabljeno za spodbujanje nestrpnih in ultranacionalističnih, ksenofobičnih, rasističnih ali antisemitskih idej. Zgodovinske raziskave in zgodovina, kakor se poučuje v šolah, na noben način in ne glede na namen ni v skladu s temeljnimi vrednotami in statutom Sveta Evrope, če dovoljuje ali spodbuja zlorabe zgodovine, in sicer:
– s ponarejanjem ali izmišljanjem lažnih dokazov, ponarejenimi statistikami, neresničnimi podobami itd.;
– z izkrivljanjem preteklosti za propagandne namene;
– s pretirano nacionalistično različico preteklosti, ki lahko ustvari ločevanje: „mi“ in „oni“;
– z izkrivljanjem zgodovinskih virov;
– z zanikanjem zgodovinskih dejstev;
– z izpuščanjem zgodovinskih dejstev“. (Dodatek, razdelek 2 o „zlorabi zgodovine“).
38 Ti pobudi sta tudi dva konkretna primera za izvajanje memoranduma o soglasju, ki je bil sklenjen med Evropsko unijo in Svetom Evrope na področju medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti.
39 Opomba. Deklaracije, priporočila in resolucije, sprejete po letu 1980, so navedene kronološko. Vsa besedila so na voljo na spletišču Sveta Evrope: www.coe.int.
