Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7




Download 2 Mb.
bet15/95
Sana01.04.2017
Hajmi2 Mb.
#2654
1   ...   11   12   13   14   15   16   17   18   ...   95
4. Socialni mehanizmi (avto)regulacije
Danes smo priče permisivnih vzgojnih ukrepov z represivnimi učinki, ker udeleženci akcije ne prevzamejo odgovornosti za njen potek. Kot meni Juul (2008) starši, ki niso zreli za vlogo vzgojiteljev, ne morejo spodbuditi k odgovornosti za njihov osebni in družbeni razvoj. Ker pa Juul (2008) ne pokaže poti k (so)odgovornosti, ga skušam dopolniti s tezo o sedmih mehaniz mih uveljavljanja vrednot, ki se začnejo s črko s – 1. soočanje z razvojnimi dilemami, 2. sočutje z empatijo, 3. spoštovanje sebe in drugega, 4. skladna osebnost, 5. sodelovanje, 6. solidarnost, 7. sožitje v skupnosti. Jasno je, da vrednot v vzgoji ni brez komunikacije.
Kje jo začeti? Vsekakor ne z obtoževanjem drugega, ampak z notranjim dialogom pri sooča- nju s samim seboj. Ad 1) Prvi pogoj uveljavljanja vrednot je osebno, družinsko, nacionalno soočanje. Seveda soočanje (confrontation) pomeni temeljno avto-refleksijo z argumenti za in proti. Soočanja je več vrst, tako kot je več vrst konfliktov in načinov njihovega (ne)razre ševanja.
Zaradi kompleksnosti dejavnikov, ki pojavnost vrednot v domači in šolski vzgoji in družbi pogojujejo, postajajo le ti nepregledni s presenetljivimi učinki. Najprej skušajmo identificirati svoje strahove in negativne strese. Tako po eneagramu zavzemamo svoje položaje glede na poskuse premagovanja strahov. Reakcija na strah pred napakami je težnja po popolnosti – pedantnost in detajlizem, na strah pred izgubo ljubezni je dajalec, reakcija na strah pred manjvrednostjo je pomembnost zmagovalca, strah pred povprečnostjo je unikatnost indivi dualista, reakcija na strah pred odvisnostjo od drugih je vsevednost raziskovalca, reakcija na pomanjkanje podpore je varnost previdneža, reakcija na bolečine in trpljenje je ugodje navdušenca, reakcija na nadzor drugih je moč izzivalca in reakcija na strah pred konflikti je mirovnik (Novak, D., Platiše, U. 2008). Omenjen vir nam pokaže, da ni dovolj, če na določen prevladujoč strah le nasprotno reagiramo, ampak se je treba uskladiti in uravnotežiti tudi z reakcijami drugih.
Čim bolj se soočimo s strahovi, tako da jih presegamo, tem bolj smo svobodni. Zdaj tudi razumemo, kaj je hotel povedati Tagore s tezo, da nič ni lažjega kot v imenu zunanje svobode uničiti notranjo svobodo. To napako je napravil socializem vsaj na začetku poti. Toda pri vzdrževanju zunanje čistosti brez očiščenih src dela mo napako tudi danes. Le v območju absolutne in varne ljubezni smo svobodni.
George (2009) na osnovi duhovnih tradicij svetuje, da naj premagamo stres in zaživimo mir nejše življenje. Spoznamo, da lahko s tem, da se osredotočite na svojega duha, razmišljamo jasneje in globlje. Povečala se bosta naša samospoštovanje in samozavest, z njima pa tudi notranji mir. Z razlagami, vajami za meditiranje in vizualizacijo različnih duhovnih tradicij boste odkrili zadovoljstvo v stvareh, ki so resnično pomembne – v darovih miru, ljubezni in harmoničnosti, ki so v vseh nas. S predlaganimi vajami se naučimo nadzorovati čustva, jasno in pozitivno razmišljati, najti umirjenost in uživati življenjske blagoslove.
Vizualni navdih ni izražen samo v vizualni umetnosti. "Ljubezen, sreča in mir nas nikoli ne zapustijo; mi zapustimo njih, ko izgubimo zavedanje o svoji duhovni identiteti. Te lastnosti duha so vir vsega resničnega bogastva in pravega veselja in so največja darila, ki jih lahko damo drug drugemu." George (2009)

Stigmatizacija teroristov ne sodi v domeno medkulturnega dialoga in zaščite človekovih pravic. Po napadu na Dvojčka v New Yorku si je od leta 2001 tudi veliko evropskih vlad dovolilo sprejeti hitre odgovore na terorizem, s čimer so oslabile splošne vrednote in kršile človekove pravice. Zdaj morajo pregledati svoja dejanja in sprejeti popravne ukrepe« (Hammarberg, 2009). Ugotavlja, da je izmenjava informacij med obveščevalnimi službami sicer potrebna že zato, da se preprečijo teroristična dejanja, vendar pa mora sodelovanje med temi agencijami spoštovati integriteto mednarodnega pravnega okvirja človekovih pravic in ne sme v noben primeru rezultirati v  kršitvi človekovih pravic, ampak mora biti v skladu s standardi človekovih pravic.«


Soočimo se z negativno naravnanostjo v imenu pozitivne miselne naravnanosti. Cowleyeva se je pri poučevanju otrok in mladine soočila z vsemi glavnimi problemi krotenja neustreznega vedenja - discipliniranja, branja, kreativnosti, mišljenja. O njih je napisala tudi priročnike. Seveda ni napredka brez postavljanja meja v smislu dovoljenj in prepovedi.
Vprašanje, ali ostati z reptilskimi možgani reaktivno pri starih vzorcih ali z neokorteksom uveljavljati proaktivne pobude, vodi do dilematičnega soočanja. Na težavne otroke se pogosto odzivamo reptilsko instinktivno, po strategiji napada ali bega, ne pa premišljeno. Klasično disciplinsko vprašanje je, kako ukrotiti mularijo. Cowley (2008) ve, da se učitelji branijo uvajanja novosti, čeprav se zavedajo, da klasične metode pouka ne prinašajo najboljših rezultatov. Toda če bi učencem omogočali raziskovanje in eksperimentiranje in jih privedli do tega, da bi se učili z veseljem, ne bi imeli toliko težav z njihovim vedenjem.

Ad 2) Naslednji korak je sočutje, ki je pomanjkljivo, če se z odkritim ali latentnim konfliktom nismo najprej pošteno soočili. Zato tudi ni v neposredni zvezi s spoštovanjem, ki vključuje visoko pozitivno samopodobo. Kakršno ljubezen in spoštovanje do sebe gojimo, takšnega gojimo tudi do bližnjega in obratno. Pogosto ne vemo, kaj ta maksima vključuje. Spoštovanje sebe in drugega pomeni, da sva oba O. K., da sva kot enakovredna sogovornika in sva oba zmagovalca. Pomeni tudi, da spoštujeva medsebojne razlike, ki naju bogatijo. Pri spoštovanju navadno ne razlikujemo med spoštovanjem zaradi del in dosežkov in spoštovanje zaradi enkratnega bivanja posameznika. Na OŠ Danile Kumar so strogi do spoštovanja moralnih, občečloveških vrednot: poštenje, odgovornost, pravočasnost, doslednost, spoštovanje oseb nosti. Zanje te vrline niso preteklost, ampak so sedanjost in prihodnost.

Kdor se ni prvič dodobra soočil, se mora soočati še drugič. Možno je, da površinska soočanja potekajo v duhu slabe neskončnosti (regresus ad infinitum). Očitno k pozitivni naravnanosti sodi naknadna priložnost izpolnitve dolgov. V zgodovini in v osebnem življenju so možni popravni izpiti. Ali jih opravimo? Po eni strani je to ideja Sizifovega dela v smislu poprav- ljanja kot ponavljanja vedno znova, po drugi strani pa je to spoznavno kot ideja enkrat za vselej odločenega kot usoda in vedno znova neodločenega kot pri Kantu in Goedelu in kar je neodvisno od nas. Deklarativno velja danes podobno geslo kot v antiki. Vadi, vadi vadi je pomenilo trening določene vrline. Danes pa: učiti se, učiti se, učiti se pomeni vseživljenjsko učenje in izobraževanje.
Ad 3) Z nenasilno komunikacijo si pridobivamo tudi samospoštovanje. Da bi ustvarili dovolj kvalitetne odnose, potrebujemo več znanja o nenasilnih načinih komunikacije. Zaradi priuče nega občutka nemoči se onesposabljamo, da bi v odnosu enakomerno delili moč, kar vodi k nezadovoljstvu in nasilju. V stilu nenasilne komunikacije lahko v celoti izrazimo sebe in svoj potencial, se sprostimo in razbremenimo. Svoja čustva, potrebe in želje izrazimo na način, ki ne ogroža drugih in jim škoduje. Svoje nasilno vedenje lahko preprečimo le tako, da gradimo samospoštovanje, ki ne temelji na vzpostavljanju nadzora nad drugimi z vsiljevanjem svoje volje. Poskrbimo, da se bodo naši najbližji ob nas počutili varne in sprejete. Ubijanje in samomor sta posledici odsotnosti eksistencialnega spoštovanja.
Če je temeljno zaupanja vase in v drugega je tudi sodelovanja. Delors je ti dve obliki učenja imenoval učiti se biti in učiti se biti z drugim. V tej točki kaže navesti pomen dialoga med jazom in drugim, ki ga je utemeljeval že Buber in Čačinovič Vogrinčič (2008) z vidika socialnih ved opredeljuje v smislu pogovora kot učenja. V tej točki delamo največ popravnih izpitov, zato je timsko delo tako težko doseči in trajno ohranjati po modelu timske ure.
V komunikaciji preveč sodimo in premalo izražamo svoja občutja na naslednje načine:

- moralistične sodbe (izrekamo o ljudeh, ki se vedejo v nasprotju z našimi vrednostnimi sodbami)


- primerjave (to je oblika razmišljanja, ko primerjamo sebe in druge)
- odklanjanje odgovornosti (sami smo odgovorni za svoje misli, čustva in dejanja), npr.: Zaradi tebe se počutim …«
- Zahteve (zahteva ogroža tistega, od katerega nekaj zahtevamo, grozi mu s kaznijo ali obsojanjem, če zahteve ne bo izpolnil)
- sodbe (mišljenje, ki temelji na sodbah, »kdo si kaj zasluži«, onemogoča prijazno komuniciranje)
- Odtujevanje lastnim čustvom (prisluhniti potrebam, čustvom – tako pospešujemo lastno odgovornost, drugače odgovornost za svoja čustva prelagamo na drugega). To so načini medsebojnega odtujevanja namesto zbliževanja.
Ad. 4) Skladno osebnosti razumemo kot avtonomno osebnost, ki jo tematiziramo v zadnjem poglavju. Dialog z dogovarjanjem pa vodi do sodelovanja, solidarnosti in sožitja (ad 5,6,7). To pomeni, da dobi samovzgoja transformacijski pomen sebstva in družbe (jaz-drugi).
Zaton neoliberalnih slabosti individualizma interesov posameznika ni mogoč brez temeljite moralne presoje in razlikovanja dobrega in zla. Kot vidimo tudi solidarnost ni zadnja stopnja razvoja vrednot, ker je sožitje njihov skupnostni (nem. Gemeinschaft) sinergični ali simbiotič ni učinek. Potrebne so nove oblike pomoči nerazvitim zaradi ohranjanja relativne socialne enakosti. Tudi učenec rabi nove oblike pomoči za samopomoč (nem. Hilfe zur Selbsthilfe) pri razvoju svojih talentov.

Ena izmed posledic kronične osamljenosti (z vidika transakcijske analize je to pomanjkanje strokov) je depresija. Ljudje niso motivirani v izoliranem okolju ali v okolju s stalnimi konflikti. Smo kot vsi drugi, kot nekateri drugi in kot nihče drug. Motivacija je socialni pojav. Že geni so socialno naravnani. Vsak otrok izzove pri materi drugačno materinstvo. Ali bi lahko na podlagi tega izkustva družinskih terapevtov sklepali, da vsaka ženska izzove drugačno moškost? Danes sodobna ženska na Zahodu hoče biti superženska, popolna na vseh področjih. Vendar pa se dogaja, da kolikor več svobode si pridobi ta ženska, toliko več jo izgublja ženska v tretjem svetu.


Strategija zmagam-zmagaš je utemeljena v sodelovalni kulturi. Bauer (2008) vidi jedro vse motivacije v vzajemni naravnanosti, pozitivnem vrednotenju in iskanju pravega ljubezenskega odnosa prejemanja in dajanja. Pri dalj časa motenih odnosih ali odsotnosti pogojev za njih lahko pride do sesutja motivacijskega sistema. Šele takrat nastopi agresija na vseh področjih človekovega delovanja od vzgoje in izobraževanja, do poslovnega komuniciranja in politike vojne in miru.
Razlikujemo med harmoničnimi, ambivalentnimi in disharmoničnimi odnosi. Konflikti so redni ali občasni, konstruktivni in destruktivni. Luscher (2002) razlikuje štiri odzive na odnos ambivalence: 1. emancipacija, ki je v medsebojni emocionalni podpori, 2. ujetništvo, ki je v odnosu nadrejenosti in podrejenosti, 3. moralnih obvezah solidarnosti ter 4. atomizaciji (fragmentacija, ločitev članov). Emancipacija in solidarnost konvergirata, ujetništvo in atomizacija pa divergirata. Zato pri divergentnih odnosih ni pričakovati, da bosta oba zmagovalca.

V družabne spretnosti ne štejemo le prijaznosti (čeprav se le-ta z družabnimi spretnostmi seveda ne izključuje), temveč predvsem prijaznost z namenom. V smislu kako premakniti sodelavce k doseganju soglasja o novi strategiji ali navdušenju za novo storitev.



Ad 7) Naglo večanje deleža starega prebivalstva v prihodnjih letih povzroča čedalje večjo negotovost in zmedo vseh generacij. Naravna reakcija na to je poglabljanje prepada med generacijami. Ta smer bi bila usodna za zahodno kulturo, ker bi vodila v tako imenovano »vojno generacij«. Alternativa je naglo ustvarjanje pogojev za boljše medgeneracijsko spozna vanje, komuniciranje in povezanost, ki je osnova za novo solidarnost med generacijami, ki jo Zelena knjiga EU postavlja kot glavni cilj in metodo za rešitev glavnih demografskih problemov Evrope. Razvoj pogojev za krepitev nove medgeneracijske solidarnosti je hkratna krepitev osebne in skupinske samopomoči pri reševanju nalog kakovostnega življenja od začetka do konca, kar je nenadomestljivo sredstvo za sodobno krepitev medgeneracijske povezanosti in solidarnosti.
Pogosto ni jasno, kakšen je odnos med ljubeznijo in spoštovanjem. Gre za odnos celota – del. Kako bi ga ti izboljšal/a:
Medtem, ko je ljubezen odnos do celovitosti neke osebe, torej do njene celote, je odnos spoštovanja odnos do posameznih kvalitet človeka. Ljubezen priznava ljubljeni osebi njeno celot no vrednost, spoštovanje pa njeno delno vrednost. Spoštovanje je sestavni del ljubezni, ljube zen pa ni nujno sestavni del spoštovanja. Spoštujemo lahko neko osebo, ker veliko zna, obvlada svoje delo, vendar nas zanima samo ta del njene osebnosti, samo ta del njenega življenja poznamo in visoko vrednotimo, spoštujemo. To ne pomeni, da jo hkrati tudi ljubimo. Po drugi strani, ljubljenega človeka spoštujemo, cenimo, visoko vrednotimo nekatere njegove lastnosti.


Download 2 Mb.
1   ...   11   12   13   14   15   16   17   18   ...   95




Download 2 Mb.

Bosh sahifa
Aloqalar

    Bosh sahifa



Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7

Download 2 Mb.