Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7




Download 2 Mb.
bet16/95
Sana01.04.2017
Hajmi2 Mb.
#2654
1   ...   12   13   14   15   16   17   18   19   ...   95
Saleebay (1997) navaja sedem načel socialnega dela, ki udejanjajo vrednote, kot so: 1. socialna krepitev (empowerment), 2. včlanjenost, moč okrevanja (reselience), 3. celjenje in celostnost (healing, wholeness), 5. dialog in sodelovanje (collaboration), 5. odpovedati se temu, da ne verjamemo (suspension of disbelief). 6. Perspektiva moči se razvija iz apela na talente, vire, znanje, sposobnosti učencev, da bi dosegli zastavljene cilje. Gre za mobilizacijo talentov.
Opolnomočenje v pedagoškem smislu pomeni 1. dodajanje moči učencu in staršem, 2. akcija soustvarjanja novih oblik pomoči ni jasno, ali se lahko opolnomoči vsak marginaliziran državljan.14 To je tako kot bi socialno neenakost od pravili v socialni enakosti. Načelo vključe nosti nas opozarja na social no mrežo učenca. Možno je socialno okrevanje in ozdravljenje. Človek ima notranjo modrost oz. mehanizem celjenja. Otrok popravi ocene, napreduje. To je načelo notranje modrosti ali samoregulacije. Prav to je nenehni problem, kako na negativne izzive odgovarjati pozitivno. Slovenski negativizem je posledica avtokratizma.
To je statični, sinhron prerez, obstaja pa tudi dinamični-diahron. Individualni razvoj od materialne do duhovne ravni dopolnjujemo na tem mestu s spekulativno zgodovinskim. Danes se nahajamo med 4. in 6. stopnjo Gravesove spirale. Za iskalca uspeha, to je 5. stopnja (strive drive), je značilna tekmovalnost za uspeh na trgu ali za delovno mesto s prepričanjem, da mora premagati konkurenco. To je del podjetniškega duha vsakega posameznika. Iskalec uspeha zna načrtovati, njegovo načelo pa je materializem. Motivirajo ga zmage, dosežki (imeti čim več) in dobiček. Kot vodja postane nadrejen tisti, ki dosega najboljše rezultate. Dobre lastnosti iskalca uspeha so učinkovitost, vztrajnost, pripravljenost za sodelovanje in ustvarjanje, slaba pa je pomanjkanje sodelovanja. Ta stopnja je (bila) značilna za marketinški kapitalizem. Ta stopnja je sedaj v krizi. Film Abeceda kritizira v šolskih sistemih absolutizacijo te faze. Filmi so sicer tendenciozni, ker ne prikazujejo objektivnega stanja, vendar prav zato so-ustvarjajo družbeno klimo sprememb.
Brez duhovnih vrednot se ne moremo premakniti k sodelovalnemu človeku, ki značilen za 6. stopnjo (human bond – človeške vezi za možnosti in priložnosti). Ne-demokratične države se še vedno ne zavedajo, da en človek ne bi smel upravljati z vso nacijo-državo. Večji problemi zahtevajo kolektivno reševanje, oblikovanje skupin pa temelji na čustvenih vezeh (mi, naš tim, naša skupnost). Razvito je socialno mišljenje, velja pa moto: »Skupaj bomo uspeli!«.
Dobre lastnosti timskega človeka so potreba po združevanju, spoštovanje drugačnega mišljenja in občutek pripadnosti. Pomembno je, da se tim ne zapre v lastne okvire in da sam sebi ne postane omejitev. V skupino je treba sprejemati nove člane z novo energijo, da ne bi delo ostalo procesno brez doseganja novih ciljev. Za sodobno organizacijo so sposobni timski sodelavci pravi zaklad. Naloga kadrovske službe je, da jih poišče in jim ponudi priložnosti za nadaljnji razvoj ter jih v podjetju tudi zna obdržati. Takšna podjetja imajo plosko hierarhijo. Na tej stopnji se ustanavljajo tudi nove stranke npr. stranka zelenih in civilna gibanja. Problemi se rešujejo tehnično.
Po Becku (Beck, 1986) se v postmoderni posameznik osamosvaja od  družine, socialnega izvora, kulture in razredne pripadnosti: odloča o izobrazbi, poklicu, delovnem mestu, načinu življenja  in  zakonskem partnerju. Odvisen pa je od trga delovne sile, izobraževanja, potrošnje, družbenih norm, mode, prometa, psiholoških in  medicins­kih  nasvetov.  Govorimo lahko o novih  oblikah neodvisnosti  in odvisnosti  posameznikov, ki pomenijo tudi njihove nove razvojne meje.  Vprašanje je, kako doseči hkratno odgovornost posameznika za skupnost in skupnosti zanj. Pozitivni odnos do dela ni izraz težnje po samorealizaciji  oseb nosti, če gre za sredstvo preživetja ali vlaganje napora ne glede na  rezultat.  Za cilj samorea lizacije je privlačno  delo lahko tisto, ki je obogateno z različnimi dejavnostmi ali pa tisto,  ki terja najintenzivnejši osebni napor za eno  samonamensko dejavnost.  Za privlačno delo je značilna  obvladanost  sposobnosti, veščin in spretnosti v razmerju med rutino in ustvarjalnost jo ter fleksibilen delov ni čas.
Samo tisto delo, za katero je posameznik intrinzično motiviran, je  lahko v funkciji samo oblikovanja njegove osebnosti,  ker  ima največji  povratni pozitivni vpliv nanj. Le samoaktiv nost vodi  k samoaktualizaciji. Delna samoaktualizacija osebnosti z delom je v pridobitvi lastnosti samostojnosti pri delu, ekonomičnosti, vestnosti  in  odgovornosti, požrtvovalnosti, marljivosti.  Današnje intelektualizirano in kompjuterizirano delo pa poudarja še lastnosti fleksibilnosti osebnosti, samoorganizacijske sposobnosti, inovativnosti, komunikativ nosti, odnosa do okolja, obvladovanje novih tehnologij, dostopnosti za permanentno izobraževanje, nove kvalifikacije in management.
Funkcionalistični  odnos do dela ne dopušča  samorealizacije.  Že Condorcet (1951) je ugoto vil, da razdrobljeno delo človeka deformira.  Zato je osebnosti potrebno takšno delo, ob katerem  ne  bo pozabila vsega, kar se je naučila, ampak bo svojo radovednost lahko  še razvijala. Znanje je potrebno tudi kmetu. Zanj je napor uma rekreacija tako kot za učenjaka te lesne vaje.
Višje psihične aktivnosti posameznika slonijo na nižjih, te pa na vseh predhodnih. Višje oblike gibanja izhajajo iz nižjih oblik. V ozadju tega sklepanja najdemo znano Aristotelovo (Aristotel, 1964, 1970, 1988) teorijo o hierarhiji različnih vrst dela po hierarhiji različnih sposobnosti. Vprašanje modela je, ali bi na tej podlagi bilo možno misliti prehod od manipulativne energetske funkcije dela k delu kot svobodni praksi.
Sholastiki so govorili 'omne agens agendo perficitur' v smislu teorije, da dejavnost izpopol njuje delavca (Geissler, 1973: 230-231). Naloga delavca je, da si le-ta poišče delo, ki ga osebno bogati. To pomeni, da ima ambivalentnost pozitivnega in negativnega emocionalnega in racionalnega od nosa do dela, sredstev in ciljev (proizvodov, plačilo), revščina in bogastvo le pogojno vzgojni pomen. Delo je bilo dolgo časa garanje z velikim fizičnim naporom, ki je ljudi izčrpaval, vendar so ti negativno moč dela delno omilili s pogostimi prekinitvami, petjem, plesi, razgovori.

Predelava (človekove) narave, ki je dirigirana v imenu države, partije, birokracije ali tehnike vodi v totalitarizem. S tega vidika gre za ideologijo proizvodnje. S stališča dela kot enostavne reprodukcije za zadovoljevanje lastnih potreb skupnosti je industrijsko delo kot posredna predelava narave bistveno presežno. Na predpostavki dvojne presežnosti dela sloni praktična izpeljava vzgoje iz dela in za delo. Če so posamezniki preveč odtujeni, ne morejo razvijati subjektivnih komponent dela in tudi ne lastne osebnosti.


Človek se je v novem veku z delom bistveno obrnil v materialni svet zaradi potrebe po spremi njanju in obvladovanju tega sveta. Zato je tudi opustil prejšnji kontemplativni način življenja. Šele sinteza aktivnega in kontemplativnega življenja pomenita obojestransko presežnost dela/dejavnosti. Iz tega sledi, da se obe presežnosti dela lahko dopolnjujeta ali izključujeta. V času prevladovanja kontemplativnega življenja delo ni imelo zunanje presežnosti. Industriali zacija uveljavlja aktivno življenje.
Individualna človeška osebnost se ne more spoznati brez samoaplikativne, samorefleksijske in empatične vrednotne komponente znanja pod pogojem človeških, ekvivalentnih odnosov. Parcializirana, monodisciplinarna, specializirana in objektivna in nevtralna znanost te kompo- nente nima.
Rešiti problem pomanjkanja, pridobiti high consciousness s širšimi izkustvi, kultivirati kontemplacijo, iti v sanjska stanja, metafore in poezijo in prek prostora in časa, upoštevati stare taoistične zakone življenja in kozmične energije, objeti preteklost in lastno krivdo, uživati v samem sebi, razumeti, sprejeti, odpuščati sebi in drugim. Prav tako razumeti sebe kot otroka, poglabljati se v zakon neskončnih možnosti, občutek občudovanja čudenja, magič nosti-čarobnosti. brez primerjanja le v sedanjosti, sočutje s planetom, okoljem, filantropija. v čem je bistvo človekove narave. narava višjih ciljev in motivacije.



Download 2 Mb.
1   ...   12   13   14   15   16   17   18   19   ...   95




Download 2 Mb.

Bosh sahifa
Aloqalar

    Bosh sahifa



Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7

Download 2 Mb.