• Razmišljanje
  • Franklova teorija in terapija smisla




    Download 1.55 Mb.
    bet20/21
    Sana01.04.2017
    Hajmi1.55 Mb.
    1   ...   13   14   15   16   17   18   19   20   21

    4. Franklova teorija in terapija smisla
    V današnjem času je čedalje več prikrajšanosti volje do smisla – bivanjska prikrajšanost, ki pomeni zavrtost na področju volje do smisla. Pojavi bivanjske praznine60 so dolgčas, naveliča nost, apatija, otopelost, depresija, brezciljnost. Deloma jo pogojujejo razni družbeni dejavniki kot so pohlep po lastnini, dolga obdobja brezposelnosti, razpadanje kulturnih vrednot, razšir jeni nihilizem. Med mladimi begunci iz življenja (sqoutters pri Galimbertiju) se bivanjska praznina pokaže v omamljanju, obupavanju, agresivnosti in drugih oblikah patologije, samo moru. Za razliko od negativne konotacije praznine kot ogrožajočega niča, imata v vzhodni bu distični misli nič in praznina pozitivni pomen, ker sta obliki nenavezanosti, uravnoteženosti in skladnosti. Sta sad kontemplativne drže. Na zahodu pa je nič rezultat izkoreninjenosti, osame, brezdelja, ločenosti, strahu. Pri Heglu se nič skupaj z bitjo ukine šele v na- oz. postajanju (nem. werden). Praznino na zahodu občuti tista osebnost, ki še ni postala to, kar je, na vzhodu pa tista, ki to že je.
    Sicer pa Frankl (2005) sam pove, da bo napredek avtomatizacije povečal število prostih ur povprečnega delavca. Tak učinek ima danes brezposelnost po svetu. Veliko brezposelnih ne ve, kam investirati čas. Tudi pri zaposlenih se po koncu razgibanega tedna pokaže praznina v njih samih, nastanejo samomori, alkoholizem, mladinsko prestopništvo.
    Pot do celovitega smisla družine je Frankl (1994) opisal kot spoznavanje sebe skozi drugega. Toliko bolj si ti sam, kolikor bolj si drugi. Izhodišče za prožno osebnost je družina z zdra vim, trdnim jedrom. Brez tega posamezniki v razpuščeni družini ostajajo narcisoidno prazni. Zato jim tudi šolski uspehi in uspehi pri poklicnem delu ne pomenijo obenem rasti njihove osebnosti.
    Frankl (1994, 2005) meni, da je volja do smisla človekovo temeljno prizadevanje, da bi našel in izpolnil smisel in namero. Postavil jo je kot aksiom svoje psihoterapije, zatem pa je bila empirično preverjena. Logoterapija pacientu pomaga iskati smisel. To je osnovna motivacija v človekovi duhovni razsežnosti. Volja do uživanja (Freud) in volja do moči (Adler, 1999) sta le izpeljanki človekove glavne skrbi – njegove volje do smisla.
    Osebna moč je sredstvo, ki nas pelje do cilja - smisla, uživanje pa je učinek. Prav tako je učinek tudi samouresničitev (Maslow, 1982), saj ni tisto, kamor bi bil človek dokončno name njen, niti ni njegov prvotni namen. In tudi sreča je učinek – učinek izpolnitve smisla. Mogoče je celo tragične in negativ ne podobe življenja, na primer neizogibno trpljenje, spremeniti v človeški dosežek, če se postavimo na pravo stališče do svoje težave. Smisel je celovito duhovno srečanje in sreča (Frankl, 2005).
    Tudi predmet Franklove metode je trpeči človek – homo patiens. Zato poudarja Frank pomen naravnanosti oz. intencionalnosti na smisel. Zanj je smisel v pomenu, ki ga pripisujemo življe nju. Sožitje in sodelovanje sta zanj smiselni, ker se z njima izognemo nevrozi. Izvor nevroze kot neprilagojene sheme vedenja vidijo neoanalitične šole v iluzoričnih pričakovan jih, Jung v napačnih stališčih, Scott-Peck v motenem in popreproščenem mišljenju, Kojc v izkrivljenih prepričanjih. Zanj podobe, predstave ali slike ustrezajo stališčem in prepričanjem, pa naj gre za kakršenkoli odnos do sveta, ker ustvarjajo pogoje delovanja. Slika na mentalni ravni stremi k uresničitvi na fizični ravni. Nevroze izhajajo danes iz tehnoznanosti, ki ponuja medijem in nam svoje posebne podobe, zaradi katerih smo nenehno nezadovoljni in izgubljamo splošno sposobnost prilagajanja.

    Smisel trpljenja je za Frankla v ljubezni do življenja. V premagovanju trpljenja je osebna rast (personal growth), ki jo dosežemo z delom na sebi. Pacienti tožijo o občutku praznote in nesmiselnosti, ki naj bi bila posledica dveh dejstev: (a) v nasprotju z živalmi človeku nagoni ne narekujejo, kaj mora delati (pogosto ne ve niti kaj si želi delati); (b) človek si bodisi želi delati, kar delajo drugi ljudje (konformizem), ali pa dela, kar od njega želijo drugi ljudje (totalitarizem). Šele tedaj, ko verjamemo, da je smisel možno najti, ga začnemo iskati. Smisel je noogen, kar pomeni, da ga iščemo in najdemo v duhovni plasti naše osebnosti, ki je najbolj imanentna in presega celo psiho.


    Človek je duhovno bitje s svobodno voljo do smisla. Smeri iskanja smisla so v opredeljenih plasteh individualne osebnosti. Možno ga je najti v predanosti ustvarjalnemu delu, srečanju z drugimi ljudmi in sprejemanju (ljubezni, spoštovanju) samega sebe. Človek kot religiozno bitje sme upati na odrešenje. Iskanje smisla je brezpogojno, ker smisel dajemo ali ne dajemo, tretje ni možno. Zato je smisel lahko le celovit, ker ga lahko le občutimo ali ne občutimo.
    Človek je bitje upanja in zato sme in mora najti smisel. Frankl (2005) ne pristaja na eksisten cialni absurd in eksistencialno praznino. Ta dva občutka nastajata le na površini osebnosti, ne pa v njeni globini, kjer biva skriti Bog. Smisel življenja obsega ustvarjanje, doživljanje in vrednote.
    Po Franklu lahko v vsaki še tako težki situaciji najdemo smisel. Zanj je celotna stvarnost smiselna. Antropološka osnova iskanja smisla pri Franklu je, da je človek duhovno bitje s svobodno voljo in voljo do smisla. Z delovanjem navznoter delujemo navzven in obratno. Smeri iskanja smisla so v plasteh individualne osebnosti. Možno ga je najti v predanosti ustvarjalnemu delu, srečanju z drugimi ljudmi in sprejemanju (ljubezni, spoštovanju) samega sebe. Človek kot religiozno bitje sme upati na odrešenje. Iskanje smisla je brezkompromisno, ker smisel dajemo ali ne dajemo, tretje ni možno. Zato je smisel lahko le celovit.
    Do iskanja smisla je treba biti strpen, ker se ga šele učimo odkrivati (discovery learning) in ga izumljati. Ni nam pa dan enkrat za vselej, ni ga mogoče dobiti na oglas in ni nadomestljiv. Če bi mladina vedela, da se sčasoma vse »uglasi in izpolni« (Lukas, 2002), ne bi bila tako nasilna v smislu izsiljevanja sedanjega trenutka za površinske zahteve.
    Struktura smisla pri Franklu se sestoji iz treh delov;

    1. svobodne volje,

    2. volje do smisla in

    3. smisla življenja.


    Ad 1. Svobodna volja ali svoboda volje je filozofsko vprašanje, na katero logoterapija odgo varja pritrdilno. Vsak človek je pri odločitvah po lastni volji v bistvu svoboden, iz česar sledi, da je tudi osebno odgovoren in zmožen osebne zasluge ali osebne krivde. Seveda obstajajo bolezni, ki lahko spodkopljejo človekovo svobodo volje, obstajajo pa tudi starostne stopnje, na katerih svobode volje še ni ali je ni več, vendar to ne nasprotuje logoterapevtski predpostavki, da vsak človek vsaj potencialno nosi v sebi svobodo volje.

    Ad 2. Volja do smisla je izvirno človeška značilnost, prirojena vsakemu človeku, izraža se kot želja, da bi svoje življenje lahko imel za smiselno. Kot taka je osnovna motivacija v človekovi duhovni razsežnosti in je bistveno drugačna od potisne motivacije gonov in potreb. Človeku odpira objektiven zunanji svet, v katerem so njegove možnosti, naloge in vrednote.

    Ad 3. Smisel življenja obsega drugo trojko – ustvarjanje, doživljanje in vrednote ter stališča. Stališča pa se delijo na smiselna stališča do bolečine, krivde in smrti.
    Zaradi minljivosti svojega življenja je človek odgovoren za to, da izrablja tekoče priložnosti za udejanjanje možnosti, za uresničevanje vrednot, pa naj bodo te ustvarjalne, doživljajske ali vrednote stališča. Človek je odgovoren za to, kaj dela, koga ljubi in kako naj trpi. Ko enkrat uresniči vrednoto, ko izpolni smisel, ga izpolni enkrat za vselej.
    Lukas (2002) kot Franklova učenka postavi naslednji obrazec iskanja smisla: misel, čustvo, doživetje, očaranost, spoznanje, vizija. To pomeni, da je smisel celota sestavnih delov in raz vojnih faz, ne pa le misel, vizija ali doživetje, ki jim manjka spoznanje. Po Lukasovi (Lukas, 1999) se vzgoja za smisel začne v družini in traja vse življenje, ker se učimo izpolnjevanje negativnih polov s pozitivnimi poli nasprotja – skratka: učimo se ponovnega vstajenja, ko pademo.
    Frankl61 je glasnik psihologije iskanja smisla, ki bo pomembno tudi v 21. stoletju. To stoletje naj bi bilo stoletje vzpona duhovne in demokratične dialoške kulture, če bo hotelo preseči del 20. stoletja, ki je potekal v boju dveh ekstremnih družbenih mega-strojev (vojaške uničevalne mašinerije), nacifašizma in komunizma. Razne oblike totalitarizma uničujejo individualne vesti, svobode in odgovornosti.
    Naloga zahodnega človeka je, da poišče smisel v niču in nihilizmu. »Človek, ki ni nikoli glo boko doživel brezna niča, se ne more dvigniti k svetlobi neovrgljive smiselnosti bivanja. Enak je tudi položaj verujočega. Njegov najgloblji odnos do Boga je raz-pet med dihotomično nas protje biti za sebe sam v sebi in biti v Bogu izničen, da osvojiš samost samega sebe. Tu se odpira paradoks bivanja in še posebej paradoks krščanskega bivanja.« (Sile, 2006, str. 38)


    1. Razmišljanje

    Če se nekomu zaupamo v njem vidimo samo dobro, ta oseba izgubi vsako moč, da nas razočara oz. kot pravi Dyer: nismo odvisni od njenega odobravanja. Tudi Zeland verjame, da se mehanizmi sami uravnotežajo. Ker pa ne vemo, kako se bo dobro za nas izteklo se ne smemo zmeniti za zamude, domnevne neuspehe… Kot pokažejo Jobove tožbe iz Stare zaveze najprej marsikaj izgubimo, da potem zaradi hvaležnosti kaj zaželenega dobimo. Ker pozna zakon modre vnaprejšnje določenosti, ki izpolni vse želje se ne obremenjuje s tem kaj bo ampak enostavno prepusti vse svoje življenje višjim silam. Takšno zaupanje prestavlja gore in je v najvišjem pomenu besede vsemogočno. V človeškem življenju ni razloga za obup.


    Marsikdo se ne strinja s Kojčevo tezo, da so največje zlo naše civilizacije obsežni ukrepi proti boleznim. Podobno najbolj onesnažujejo okolje čistilna sredstva. Milijarde bacilov lahko roji okoli nas. Epidemije pomenijo množični strah, ker se spomnimo srednjeveške kuge. Dolo čenost človeka ni v bolehanju, temveč pri vztrajanju pri svoji življenjskih ciljih in delu. Delo krepi, delo odganja slabe misli, delo osrečuje, zadovoljuje in razveseljuje človeka. Če delamo, živimo v sedanjosti, kakršna je in se s tem čutimo srečne in zadovoljne. Če pa lenarimo in premišljujemo, hrepenimo po boljši prihodnosti, ki s tem ne more priti. V tej točki Kojc prista ja na koncept homo fabra. Danes poznamo tudi ustvarjalni pomen lenobe.
    Dokler delamo in zasledujemo svoje življenjske cilje se vzpenjamo ne glede na to, koliko smo stari. Moč, ki more premagati vsako bolezen in nesrečo je v notranjem prepričanju, da smo varni pred vsako nesrečo in boleznijo. Danes govorimo o samozdravljenju. Vsaka skrb in bojazen izvirata iz občutka odgovornosti. Danes posameznik še bolj kot takoj po vojni misli, da je sam svoje sreče kovač.
    Kojc predpostavlja globinsko učenje (deep learning), ker nam samo takšno omogoča dostop do enega pod fragmentarnostjo življenja. Za tiste, ki tičijo v izkušnji fragmentarnosti (patch work), je ta duhovna pot najtežja. Življenje se razodeva samo od sebe po zakonu ravnotežja, privlačnosti... V razne skušnjave sami od sebe zapademo. Za dobra dela se je treba potruditi. Zato je Kojčev koncept delno uporaben le pri sprejemanju, v smislu dajanja drugim so primerni drugi kot so Frankl, Lukasova…
    Literatura
    - Adorno, T., W. (1950). The Authoritorian Personality. New York, Harpers Brothers.

    - Eden, D. (et al., 2013). Obljube energijske psihologije. Revolucionarno orodje za dramatične spremembe. Ljubljana

    - Eucken, R. Ch. (1977). Smisel in vrednost življenja. Ljubljana, CZ.

    - Frankl, V. E. (1994). Volja do smisla: osnove logoterapije in bivanjske analize. Celje, Mohorjeva družba.

    - Frankl, V. E. (2005). Človek pred vprašanjem o smislu. Izbor iz zbranega dela. Ljubljana, Pasadena.


    • Goreta, R. (2012). Prebujenje srca in duše [Elektronski vir] : navdihujoče pesmi in misli. Brezje, Osebna rast.

    - Kališnik, V. (2009). Duhovni priročnik za osebnostno rast in razvoj. Ljubljana, Skrivnosti.

    - Kojc, M. (2005). Razsvetljeni človek. Ljubljana, Vale Novak.

    - Kojc, M. (2013). Učbenik življenja. Das Lehrbuch des Lebens. 8. izd., ponatis. Ljubljana : Domus.

    - Krystal, Ph. (2001). Odstranjevanje vezi, ki omejujejo. Kranj, Lotos.

    - Kuhar, a. (2007). Sebstvo v medosebnem komuniciranju. Annales. Ser. Hist. Sociol., l. 17, 2007, št. 2, str. 429-440.

    - Lukas, E. (2010). Priveži svoj voz na kakšno zvezdo : kaj nam v življenju daje moč. Binde deinen Karren an einen Stern. Ljubljana, Novi svet.

    -Nhat Hanh, T. (2014): Delo; kako najti veselje in pomen v vsakem trenutku; Ljubljana, Založba Primus

    - Rozman, S. (2004). Spremembe srca. Ljubljana, Studio Moderna, Revija Viva.

    - Solovjev, V. S. (1996). Smisel ljubezni. Ljubljana, Družina.

    - Sovre (1946). Predsokratiki. Ljubljana, SM.

    - Štifter, J. (2002). Kdo sem? Komu sem potreben? Ljubezen! Družina! Otroci! Smisel življenja? Človek mora imeti nekoga rad. Ljubljana, Pogovorno motivacijsko informativno združenja.

    - Taize, O. C. (1999). Življenju smisel. Celje, Mohorjeva družba.

    -Uvodić Vranič, L. (2014). Pustolovščina osebne preobrazbe. Ljubljana, eBesede.

     


    1 Kakovost ima več pomenov kot so: izjemnost, odličnost, popolnost, ustreznost namenu, vrednost za denar, transformacija. Z razvijanjem osebne kakovosti se pri nas ukvarja Institut za razvijanje osebne kakovosti.
    V povezavi z njim navajamo tudi pojem  kvalifikacije, ki pomeni: 1.  vsoto  zahtevanih kvalitet,  ki so potrebne za opravljanje določenega profila  del, 2.  profil poklica, 3. različne stopnje (zamolčanega)  znanja, veščin in spretnosti.

    2 Habitus je dokaj kompleksno raztegljiv pojem Bourdieujeve sociologije kulture. Najenostavneje ga je preva jati kot navado, njegovo izvedenko, habituacijo pa kot navajanje. T. Akvinski synderesis – habitus razlaga kot spoznanje moralnega zakona. Hegel, Husserl, Weber itd so že pred Bourdieujem rabili pojem habitusa.

    3 Celota pomeni neokrnjenost in polnost. Pri odnosu mehanicistične in holistične paradigme šole gre za filozofski problem odnosov med deli in celoto. V duhu antične filozofije lahko mnogoterost in nasprotja med pedagoškimi pojavi podredimo enotnemu logosu (pojmu, zakonu) in jih tako razlagamo z vidika njihove zakonitosti. Problem je, da se človek glede na celotne sisteme, v katerih je udeležen kot del, le delno nanaša, in narobe, del pogosto šteje za celoto.

    Neolberalizem je ustoličil selektivno nepozornost. O napakah naj tisti, ki opozarja, komunicira z drugim v smislu sendviča moči (v NLP) z ljubezni jo in spoštovanjem do njega in z uvidom v lastne napake.

    4 Temeljni potrošniški motiv ni več dobrina, ampak želja. Množična potrošnja je odkrila subjekta želje, ki ne kupuje zaradi potreb, ampak zaradi užitka in zabave. Želje v temelju ni mogoče potešiti, zavita je v neskončno zanko vnovičnega pojavljanja. Želja je božja sila. Prvotni nemški izraz za željo Wuenschelrute pomeni čarobno paličico in magično dejstvo. Modro je treba upravljati z željami. Poznamo več teorij želja od daoistične brezželne želje prek redukcije na potrebo do Lacanove želje, ki je vedno želja drugega, ker je brez drugega ne morem uresničiti. Razvajenost je posledica neselektivnega odnosa do želja. Žorž (2002) je prav o tem problemu napisal knjigo 'Razvajenost - rak sodobne vzgoje'.

    5 Religija lahko služi militarističnim ali miroljubnim namenom. Več o avtokratski in fundamentalistični funkciji religije glej v Flere Sergej, Kerševan M. (1995).  Religija in  sodobna  družba. Uvod v sociologijo  religije.  Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče str. 76-77 in 150-153.

    6 Alenka Rebula ima svojo spletno stran z galerijo raznih predstavitev: http://www.alenkarebula.com/

    7 O ciljih, metodah, teorijah in praktičnih vajah za osebni razvoj glej tudi spletno stran personal-development.com.

    8 Več o osebni rasti pišemo v knjigi Energetski potenciali za osebno rast. Glej tudi preglednico odnosov v monografiji Novak, B. Prolegomena za novo fenomenologijo vzgoje duha Str. 130

    9 Ustanov, ki se ukvarjajo z osebnostnim razvojem je več, čeprav se vse tako ne imenujejo. (Duhovna univerza, Entra, Glotta Nova, Arx, Pleroma, Institut za razvijanje osebne kakovo sti, itd.) Arx je podjetje za posebne oblike izobraževanja in svetovanja. V okviru gestaltterapije ima v programu čiščenje samega sebe, ki vodi v zen budizmu do polnosti niča. Entra se predstavlja na spletni strani www.entra.si. Posameznik brez osebne rasti je danes verjetno narcisoiden ali shizofren v raztreščenosti bivanja zaradi svojih mnogoterih vlog.

    10 Več o tem glej http://en.wikipedia.org/wiki/Empowerment.

    11 Nadaljnje informacije o sebstvu pa najdemo na Self.growth.com.

    12 O osmih fazah razvoja osebne identitete glej npr. članek Boere, G. Erik Erikson na spletnih straneh: http://webspace.ship.edu/cgboer/erikson.html.

    13 Glej na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/MEA.

    14 Več o marginaliziranih skupinah glej poročilo Amnesty International (november 2006), ki zadolžuje EU, naj: 1. zagotovi, da bodo sedanje in prihodnje pobude, usmerjene na Rome, namenjene specifičnim problemom dostopa romskih otrok do izobraževanja, tako v državah članicah kot tudi v kandidatkah in morebitnih kandidatkah, 2. zagotovi, da bo Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji aktivno spodbujal boj proti diskriminaciji romskih otrok na področju izobraževanja.

    15 Psihoterapevtska stališča sem povzel po intervjuju Kastelec, M. & Pogačnik, M. (2002) z zakoncema Krmelj »Rane ozdravijo v odnosu«. V reviji Božje oko, 2002, št. 6 na spletnih straneh: http://www.jesej.si/-http://www.jesej.si/Clanki/Bozje%20okolje%206-2002.pdf, str. 1-12.



    16 Le del navedene razprave je že na spletnih straneh Pogovornega večera Studio 12 z naslovom: Učenje za življenje – vrednote v izobraževalnem sistemu je bil v  torek, 10.2.2009 ob 17, v Bežigrajski knjižnici, Einspielerjeva 1, Ljubljana. http://www.s12.si/. In podrobneje: http://www.s12.si/component/option,com_seyret/ Itemid,63/task,videodirectlink/id,709/.


    17 Glej članke o notranji disciplini v Vzgoji 58, junij 2013 (Ščuka, Plavčak, Mlakar). Osnovno stališče je, da je prav notranja disciplina tista, ki nas obvaruje pred vsiljevanjem volje drugih ali pretirano permisijo (laissez faire).

    18 Znamenita Diltsova piramida je uporabna za (vseživljenjsko) učenje po različnih nivojih osebnosti in za zdravljenje bolezni po holističnih načelih, kakor je to opisano v prispevku: Klinik Lohrey: Wichtigste Schritte des systemischen Rehabilitations prozessen: http://www.kliniklohrey.de/tunwir2.php3

    19 Selvy (1935) je stres opredelil kot nespecifični odgovor telesa v zahtevnejših okoliščinah, ker je že pred tem ameriški fiziolog W. Cannon (1929) opredelil odziv boja ali bega. Ljudje, v katerih ta elementarni odzivni mehanizem prevladuje, so adrenalinski. Danes vemo, da vsaka sprememba v okolju sprožijo kot sprožilci ali stresorji odziv v našem organizmu. Ta odziv je lahko pozitiven, dober, prijazen stres ali eustres ali negativen, slab, zdravju škodljivi stres ali distres.

    20 Hierarhija motivov, po Maslowu (Maslow, 1982), od fizioloških potreb do samoaktualiza-cije velja tudi za vse udeležence edukacije. Njihova vsebina in načini zadovoljevanja so pri različnih posameznikih in njihovih vlogah različni.



    21 Berne (1990) model zmagam – izgubiš utemeljuje v starogrških mitih. Meni, da model zmagovalca (winer) in poraženca (loser) prevzamemo od staršev, ker ponavljamo in zastopamo tisto, kakor so nam govorili. Med zmagovalcem in poražencem obstaja tudi tretja različica, ki ohranja nespremenjeno stanje. Zmagovalec je tisti, ki naredi stvari do konca, poraženec pa dela napako v atribuciji (Muskov izraz), ker neuspeh pripisuje svojim nesposobnostim namesto trenutnim ali nesrečnim okoliščinam.

    22 Gr. makarios in lat. beatus pomeni biti srečen; chairein pa pomeni 'veseliti se, uživati'.



    23 Več o tem glej knjigo Vene & Grubiša (2005).

    24 Več o rabi izraza »guanxi ali guangxi« glej wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Guanxi.



    25 Seveda je dinamični notranji mir boljši kot zunanje premirje. Mir se povezuje z notranjo in zunanjo varnostjo (security), gotovostjo in svobodo.



    26 S. Rozman je izdala knjigo Umirjanje (2014). Namerava pa še napisati Pogum in Modrost.

    27 Zakonski par, ki se nenehno zapleta v prestižne boje, naj bi sprejel zakrament milosti, s katerim se začne odrešenjski proces. Šele tedaj je krivda srečna (lat. felix culpa), ker je vredna imeti takšnega odrešenika. Šele ko spoznamo za potrebo po neodnehljivosti žrtve in krivdenjem sebe ali drugega potrebo po neustavljivem hrepenenju po odrešitvi, smo ozdravljeni.

    28 Nostalgija izhaja iz grškega izraza nostos – vrnitev domov. Starejši državljani so pogosto obremenjeni s tem občutkom kot žalovanjem za srečnim obdobjem, ki ga ni več. Vendar poznamo v NLP kar nekaj vaj, ki popravljajo sedanje stanje – npr. time line therapy, compeling future.

    29 V Adhinavagupti je zapisano: »Kar imenujemo blaženost ni nič drugega kot polno razsvetljenje naše lastne biti. Spremlja ga oblika spoznanja, ki preveva našo lastno naravo, naše sebstvo (naše edino avtentično bistvo).«

    30 O pojmu self-deception glej wikipedia http://en.wikipedia.org/wiki/wikipedia-selfdeception. Gre za zanikanje racionalnega pomena stvari oz. za nekaj, kar je v nasprotju z logično evidenco. Sinonim zanjo je zapeljevanje (misleading) ali opravičevanje napačne vere.


    V Adhinavagupti je zapisano: »Kar imenujemo blaženost ni nič drugega kot polno razsvetljenje naše lastne biti. Spremlja ga oblika spoznanja, ki preveva našo lastno naravo, naše sebstvo (naše edino avtentično bistvo).« V psihologiji obstaja poseben izraz za investicijo mentalne in emocionalne energije v objekt – osebo ali idejo kateksis (gr. katechein – držati, imeti). To je po moje začetek vpliva in vzgoje. Genij ve, kdaj naj misli racionalno in kdaj intuitivno, ne vemo pa, ali večina staršev to ve.

    9


    Download 1.55 Mb.
    1   ...   13   14   15   16   17   18   19   20   21




    Download 1.55 Mb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa



    Franklova teorija in terapija smisla

    Download 1.55 Mb.