• Opera
  • Zgodovina v glasbi
  • Poslušamo pesmi
  • Moderne ideje umetnosti
  • Glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina Srednje poklicno izobraževanje




    Download 202.39 Kb.
    bet3/8
    Sana24.03.2017
    Hajmi202.39 Kb.
    1   2   3   4   5   6   7   8



    Pesem





    Ljudska pesem

    Umetna pesem

    Poljuden toda nikoli cenen izraz doživljanja nekega ljudstva.

    Poljuden in umetelen, vedno oseben izraz skladateljevega doživljanja.

    Širi se po ustnem izročilu.

    Širi se z glasbenimi prireditvami, s tiskom.

    Petje po spominu, napev se pri tem spreminja.

    Petje po notnem zapisu je vedno enako.

    Pesem je spremljevalka človeka in je zato povezana s ponavljajočimi se pojavi narave in človekovega življenja.

    Pesem ni vezana na dogodke letnega kroga ali mejnike človekovega življenja.

    Po načinu petje, številu sodelujočih in zahtevnosti dostopna vsakomur.

    Število izvajalcev je predpisano. Večinoma izvedba zahteva šolane pevce.

    Ni mogoče vedno določiti časa nastanka.

    Čas nastanka je skoraj vedno znan.

    Besedilo in glasba največkrat nastajata hkrati.

    Pesnik navadno ni skladatelj. Najprej nastane besedilo, šele potem glasba.

    Pesem najprej pojejo, šele pozneje kdaj tudi zapišejo.

    Pesem je najprej zapisana, šele potem jo izvajajo.


    Opera


    Opera je vokalno-inštrumentalna oblika, kjer nastopajo:

    -solisti – vloge, ki nastopajo v operi, si razdelijo glede na obseg glasu

    -zbor – predstavlja množico

    -orkester


    Uvertura je popolnoma orkestralna skladba, s katero se opera začne.

    Arija je solistični spev ob spremljavi orkestra.


    Opera se začne razvijati v renesansi v Firencah, kjer so uprizarjali igre z grškimi snovmi in besedilo recitirali po glasbenih tonih. Skladatelj Claudio Monteverdi (1567 – 1643) pa je vpeljal zbore, bolj zapleteno orkestralno spremljavo in dele z melodičnim recitativom, ki so pomikali naprej zaplet med arijami.

    Opera je bila zelo priljubljena v 18. stoletju kot zabava plemstva. V tem času se je veliko skladateljev poskusilo v operi (Mozart, Gluck …). V 19. stoletju med skladatelji izstopajo Italijani npr. Rossini, Verdi, Puccini.


    Zgodovina v glasbi

    V času renesanse (14. – 16. st.) se počasi umika srednjeveška miselnost, odkrivata se znanost in umetnost. Zelo se razširi zborovska glasba, v pomoč so bili inštrumenti in zato je tudi več instrumentalne glasbe (prvi orkester je bil ustanovljen v Bologni v 16. st.). vsebina je različna: vera, politika, ljubezen, narava.

    V baroku (17. in 18. st.) je značilen absolutizem. V glasbi je več vokalno- instrumentalne, vse manj pa zborovske.

    Klasicizem (18. st.) – začnejo se koncerti in gradnja koncertnih dvoran. Orkester je vse bolj podoben današnjemu.

    Romantika (19. st.) – glasba je romantična, pomembno postaja ljudsko izročilo. Več je glasbenih šol, glasbenih kritikov. Glasba se tudi razcepi na resno in zabavno.

    Glasba 20. st.: veliko vlogo ima tehnološka revolucija 19. st. Glasba je zelo raznolika, vse več je elektronske.


    Poslušamo pesmi


    Antonio Vivaldi: Štirje letni časi

    Katalena: Da gora ta škarbinina (rezijanska)

    Katalena: Zrelo je žito (prekmurska)

    Anton Foerster: Gorenjski slavček

    Namgyal Lhamo: Pesmi iz Tibeta

    Vlado Kreslin: Joužek

    Vlado Kreslin: Vsi so venci vejli

    Neca Falk: Življenja krog

    Trutamora Slovenica: slovenske ljudske pesmi

    Laibach


    LIKOVNO SNOVANJE
    Likovna umetnost: arhitektura urbanizem upodabljajoča umetnost (slikarstvo, kiparstvo, grafika)

    Moderne ideje umetnosti

    Umetnost je že ideja, lahko proces, ritual, sprehod v naravo, nikakor ni nujno, da je višek umetnosti rezultat.


    Konceptualna umetnost (ki je danes v umetnosti praktično povsod prisotna) postavlja v središče idejo. Ideja, ki nam jo umetnik ponuja, izhaja iz splošnih družbenih vprašanj, problematizira odnos med posameznikom in družbo, postavlja vprašanja. Za podajanje ideje uporabljajo konceptualni umetniki najrazličnejša sredstva: od tradicionalnega platna do videoinstalacij, asemblažev, performansov in happeningov (Batič, 2003, 15).
    Kako pretvoriti duševni prostor v materialnega, kako z umetnostjo doseči bivanjski utrip, ki ga ne dojemamo le s petimi čuti? Vsak na svoj način skuša preseči fizično, poznano. Ustvarjeni smo, da vidimo tri dimenzije. Tako vidijo naše oči. Pa to pomeni, da je tridimenzionalnost resničnost? Vidimo samo določene valovne dolžine svetlobe in slišimo samo določene frekvence zvoka. Svet je neverjeten, zato je treba preseči preslikovanje in samo slikarsko obrt kot tako. Vendar je likovnost, kot piše v SSKJ (1985), "skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje", in le tako lahko obstoji.
    Družbeno vlogo umetnikovega dela lahko vrednotimo: proučimo in interpretiramo umetnikov delovni postopek, tako fizični kot duhovni. Umetniki nas pogosto prosijo, naj o njihovem delu ne razmišljamo zgolj kot o končnem izdelku, temveč kot o utelešenju sklopa dejavnosti. Kot je poudaril Klee: "Umetniško delo je predvsem proces ustvarjanja: nikdar ga ni mogoče doživeti zgolj kot izdelek." Ko ga vidimo – če ga vidimo – deloma izkusimo tudi njegovo nastajanje (Lynton, 1994, 362).
    Gledalec ni več nemi opazovalec, ki se boječe obrača k nedotakljivemu Michelangelovemu Davidu, ampak je s svojo navzočnostjo pogosto aktivni sooblikovalec. Konceptualna umetnost ni namenjena le peščici oblikovalcev galerij in muzejev, ampak nagovarja širši krog ljudi. "Z njo se lahko srečamo v galeriji, prav tako pa jo lahko najdemo na domačem televizijskem zaslonu, v časopisu, na ulici; sploh pa so najučinkovitejša konceptualna dela tista, v katerih se vsakdanjost in ideja, ki jo sporočajo, skoraj ujemata kot dve polovici stereoskopske slike, ki skupaj ustvarjata presenetljiv pogled na stvarnost", pravi Lynton (1994) (Batič, 2003, 15).
    Omeniti velja, da je v letih 1966 - 1971 delovala slovenska likovna skupina OHO, ki je s svojim konceptualizmom pomembno demistificirala klasični nagovor likovne umetnosti, varno spravljene v muzejih, galerijah in na razstavah. V svojih projektih umetnosti bivanja skupaj z Zemljo so prisluhnili porajajoči se ekološki zavesti. Ohojevci so odprli neposreden dialog z naravo in okoljem nasploh. Razvili so specifično različico landarta (umetnost poseganja v okolje)in je že implicirala kasnejše ukvarjanje z ekologijo. Projekt Milenka Matanoviča Žito in vrvica (1969) je eden najlepših ohojevskih projektov v naravi. Avtor je z minimalnim posegom (vrvico, napeto čez žitno polje, ki je rahlo nagnila žito na eno stran) dosegel svojevrstno vizualno in čustveno intenzivnost (Flajšman, 2006).

    Skupina OHO je uporabljala najpreprostejša sredstva, prehodne posege, ki so se vselej navezovali na ekološke in duhovne vsebine. Tako je bila umetnost skupine OHO tudi okolju prijazna.


    40 (wince)



    Download 202.39 Kb.
    1   2   3   4   5   6   7   8




    Download 202.39 Kb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa



    Glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina Srednje poklicno izobraževanje

    Download 202.39 Kb.