6. 3. ATOMSKI SPEKTRI
Emisijski spekter elementa dobimo, če emitirano sevanje pošljemo skozi spektograf. Sestavljen je iz posameznih črt, katerih valovne dolžine so značilne za vrsto elementa (element lahko prepoznamo). Črte spektra so razdeljene v posamezne serije.
[Črtasti spekter sevajo enoatomni plini (npr. vodik, žlahtni plini).]
ABSORPCIJSKI SPEKTER
V absorpcijskem spektru manjkajo črte, ki sestavljajo emisijski spekter (manjkajo črte, ki jih presvetljeni atomi sami sevajo; temne proge spektra se ujemajo s svetlimi progami emisijskega spektra). Atomi absorbirajo samo fotone, katerih energije se ujema z razlikami energij posameznih elektronskih stanj.
Z absorpcijo fotonov vzburjeni atomi sicer skoraj takoj preidejo nazaj v osnovno stanje in pri tem v vse smeri emitirajo fotone (črte emisijskega spektra).
Fraunhofferjeve črte so temne proge spektra sončne svetlobe (merjeno na Zemlji).
6. 4. RENTGENSKI ŽARKI
Rentgenski žarki so elektromagnetni valovi z valovnimi dolžinami od  m do  m. Pridobivamo jih tako, da obstreljujemo kovine s hitrimi elektroni.
Rentgenska cev je vakuumska cev s katodo in anodo, ki sta priključeni na vir stalne napetosti.
6. 5. ATOMSKO JEDRO
Atomska jedra so sestavljena iz nukleonov, ki imajo približno enako maso. Razlikujejo se predvsem po naboju (protoni in nevtroni).
Proton je drugo ime za vodikovo jedro. Če proton pritegne elektron, nastane vodikov atom.
Masa nukleonov:
Z je število protonov.
ZXA
Kemična narava elementa je odvisna od števila protonov v jedru.
Izotopi nekega elementa imajo skoraj enake kemične lastnosti in različne relativne atomske mase.
MASNI DEFEKT ATOMSKEGA JEDRA
Vsota mas nukleonov v jedru je večja od mase samega jedra. Čim večji je masni defekt reakcije, tem večja reakcijska energija se sprosti ali tem višji je prag reakcije.
Izgubljena masa se spremeni v energijo, ta pa se sprosti ob nastanku jedra.
VEZAVNA ENERGIJA NUKLEONA V JEDRU
Pri sprostitvi nukleonov v atomsko jedro se energija sprošča na račun masnega defekta. (Čim večji je masni defekt, tem več energije se sprosti.)
Nasproten proces je razbijanje jedra na sestavne nukleone. (Pri tem se poveča masa, zato je za razbitje potrebna energija.)
Stabilnost jedra merimo z energijo, ki je potrebna za njegovo razbitje. Ob razbitju jedra se masa poveča za masni defekt. (Da se to zgodi, je potrebna vezavna energija jedra.)
Einsteinova energijska enačba: 
Vezavna energija nukleona v jedru: 
Specifična vezavna energija je vezavna energija na nukleon in je merilo, kako trdno je nukleon vezan v jedro.
|
