• 6.11.1 Operacijski ojačevalnik kot primerjalnik
  • Sl. 6.58 a. neinvertirajoči komparator b. invertirajoči komparator
  • Sl. 6.59 Omejitev izhodne napetosti pri komparatorju
  • Sl. 6.60 a. Neinvertirajoči komparator b. Invertirajoči komparator.
  • Sl. 6.61 Vezje komparatorja s prikazanim vplivom motilnega šuma
  • Sl. 6.62 Invertirajoči bistabilni komparator
  • Sl. 6.63 a. Napetostno prenosna karakteristika, ko u vh narašča
  • 6.11.2.2 Invertirajoči Schmittov prožilnik z referenčno napetostjo
  • 6.11.2.3 Neinvertirajoči Schmitt-ov prožilnik
  • Sl. 6.67 Prenosna karakteristika neinvertirajočega Schmittovega prožilnika
  • Sl. 6.68 Neinvertirajoči Schmittov prožilnik z referenčno napetostjo.
  • Sl. 6.70 Schmittov prožilnik z delilnikom
  • 6.11.2.5 Schmittov prožilnik z omejilnikom na izhodu
  • 6.72 Schmittov prožilnik z omejilnikom na izhodu
  • 6. 11 Komparatorji (primerjalniki)




    Download 36.53 Kb.
    Sana04.04.2017
    Hajmi36.53 Kb.

    6.11 Komparatorji (primerjalniki)

    Komparatorji so nelinearna elektronska vezja s katerimi primerjamo dve napetosti med seboj. Primerjalnik ima dva vhoda in ga je možno krmiliti z dvema signaloma hkrati. Običajno je na enem izmed vhodov konstantna referenčna napetost, s katero primerjamo (kompariramo) nek drug signal. Primerjalniki so pomembna povezava med analognimi in digitalnimi signali. Zaradi podobne zgradbe se lahko tudi operacijski ojačevalnik uporablja kot primerjalnik.




    6.11.1 Operacijski ojačevalnik kot primerjalnik

    Komparator je v bistvu operacijski ojačevalnik, ki deluje brez povratne vezave.




    Sl. 6.57 Operacijski ojačevalnik s prenosno karakteristiko

    Če je u2 malo večja od u1, je izhod operacijskega ojačevalnika v pozitivnem nasičenju, ko pa je u2 < u1, se nahaja v negativnem nasičenju. Prehodno nedefinirano področje



    je zelo ozko, saj je ojačenje ojačevalnika Če je na primer , je to področje

    Bistvena razlika med komparatorjem in operacijskim ojačevalnikom v aktivnem področju je, da komparator ni frekvenčno kompenziran. Zaradi tega ni omejen s slew-rate-om. Enostavna uporaba operacijskega ojačevalnika kot komparatorja je prikazana na sliki 6.58.




    Sl. 6.58 a. neinvertirajoči komparator

    b. invertirajoči komparator

    Ker se nivoji napetosti analognih in logičnih vezij velikokrat ne ujemajo, je potrebno z rezalnikom omejiti izhodno napetost (slika 6.59). V tem vezju je izhodna napetost omejena na območje od .




    Sl. 6.59 Omejitev izhodne napetosti pri komparatorju

    Referenčno napetost UR lahko priklopimo preko upora tudi na isti vhod kot signal (slika 6.60 ) V tem primeru je napetost prehoda iz enega v drugo stanje določena z razmerjem upornosti.




    Sl. 6.60 a. Neinvertirajoči komparator b. Invertirajoči komparator.




    Če upoštevamo, da je operacijski ojačevalnik idealen (brez prehodnega področja), preide izhodna napetost iz enega v drugo stanje, ko je oziroma, ko je


    Enako velja za primer b, le da izhajamo iz vozliščne enačbe za invertirajoči vhod.


    Zaradi zelo velikega ojačenja, ki ga imajo komparatorji z operacijskim ojačevalnikom v področju preklopa, lahko pride do težav, če imamo na vhodu komparatorja signal zelo nizke frekvence, ki vsebuje določen šum. V tem primeru lahko pride do dodatnih neželenih preklopov zaradi šuma (slika 6.61).


    Sl. 6.61 Vezje komparatorja s prikazanim vplivom motilnega šuma

    Tem nevšečnostim se izognemo z uporabo bistabilnega komparatorja s histerezo (Schimitt-ov sprožilnik).




    6.11.2. Schmitt-ovi prožilniki kot primerjalniki

    6.11.2.1 Invertirajoči Schmitt-ov prožilnik (bistabilni komparator, bistabilni multivibrator, komparator s histerezo)

    Bistabilni komparator s histerezo uporablja pozitivno povratno vezavo za dosego dveh stabilnih stanj. Invertirajoči bistabilni komparator je prikazan na sliki 6.62.




    Sl. 6.62 Invertirajoči bistabilni komparator

    Če zanemarimo vhodni tok operacijskega ojačevalnika je


    .
    Napetost ni konstanta, temveč je odvisna od izhodne napetosti. Za določitev napetostne prenosne karakteristike predpostavimo, da je izhodna napetost operacijskega ojačevalnika . V tem primeru je

    Toliko časa, dokler je , je Mejna vhodna napetost, ko preskoči izhodna napetost na vrednost je

    Ko je je Razlika napetosti se ojačuje z ojačenjem odprte zanke komparatorja in izhod preskoči v nizko stanje . V tem primeru je

    Ker je , je vhodna napetost uvh še vedno večja od in izhod ostane v nizkem stanju, četudi uvh narašča. Predpostavimo, da vhodna napetost upada. Dokler je



    ,
    je izhod komparatorja v nizkem stanju . Mejna (pragovna) vhodna napetost, ko pride do preklopa je

    Ko presežemo napetost UTB, je in izhod preskoči v visoko stanje Razmere prikazuje slika 6.63.


    Sl. 6.63 a. Napetostno prenosna karakteristika, ko uvh narašča


    b. Napetostna prenosna karakteristika, ko uvh upada

    c. Združena prenosna karakteristika s prikazano histerezo

    6.11.2.2 Invertirajoči Schmittov prožilnik z referenčno napetostjo





    6.64. Invertirajoči Schmittov prožilnik z referenčno napetostjo


    napetost na neinvertirajočem vhodu



    uiz=UA. Dokler je je , ko preskoči izhodna napetost na nizki nivo, izračunamo iz enačbe za napetost, da je






    6.11.2.3 Neinvertirajoči Schmitt-ov prožilnik





    Sl. 6.66 Neinvertirajoči Schmitt-ov prožilnik

    Napetost na neinvertirajočem vhodu je v tem primeru odvisna od vhodne in izhodne napetosti. Po teoremu o superpoziciji dobimo



    Ker je , preskoči izhodna napetost iz negativnega v pozitivno nasičenje (). Spodnjo mejno vhodno napetost izračunamo iz enačbe za napetost na neinvertirajočem vhodu, pri pogoju, da je in .

    ,
    .



    Sl. 6.67 Prenosna karakteristika neinvertirajočega Schmittovega prožilnika



    6.11.2.4 Neinvertirajoči Schmittov prožilni z referenčno napetostjo





    Sl. 6.68 Neinvertirajoči Schmittov prožilnik z referenčno napetostjo.




    Če je , je in je tudi negativna za Ko uvh narašča, doseže pragovno napetost ravno, ko je Iz enačbe za napetost na neinvertirajočem vhodu

    izračunamo vhodno pragovno napetost UTA

    Z enakim razmišljanjem dobimo tudi spodnjo mejno vhodno napetost, ko preklopi izhod iz visokega() v nizko stanje()

    Namesto baterije lahko kot referenčno napetost UR uporabimo delilnik napetosti.


    Zgled 1: Izračunajmo vrednosti upornosti R1, R2 in R3 invertirajočega Schmittovega prožilnika, ki ima namesto referenčne baterije delilnik napetosti. Histerezo podajata mejni napetosti in . Napajalna napetost je . Izhodna napetost operacijskega ojačevalnika je .

    Sl. 6.70 Schmittov prožilnik z delilnikom

    Ker sta UTA in UTB pozitivni, izberemo za .


    Vozliščna enačba za neinvertirajoči vhod

    Če je je mejna vhodna napetost . Za pa je mejna vhodna napetost . Ko vstavimo te pogoje v vozliščno enačbo za neinvertirajoči vhod , dobimo
    ,
    .
    Z upoštevanjem številčnih vrednosti imamo dve enačbi s tremi neznankami


    Izberemo in izračunamo




    Zgled 2. Za neinvertirajoči Schmittov prožilnik izračunajmo razmerje upornosti in Podano imamo napajalno napetost, napetosti nasičenja operacijskega ojačevalnika in mejne preklopne napetosti


    Če upoštevamo, da je pri obeh mejnih vhodnih napetostih, dobimo enačbi

    ,
    Spodnjo enačbo odštejemo od zgornje




    Iz poznane referenčne in napajalne napetosti določimo še razmerje upornosti






    6.11.2.5 Schmittov prožilnik z omejilnikom na izhodu

    Izhodna napetost Schmittovih prožilnikov je pozitivna ali negativna napetost nasičenja. Vrednost te napetosti ni natančno določena, saj je odvisna od napajalne napetosti in od izbire prožilnika. Z omejilnikom na izhodu postane izhodna napetost točno definirana. Enostavno omejevanje izhodne napetosti dosežemo z dvema Zener diodama na izhodu (slika 6.72)




    6.72 Schmittov prožilnik z omejilnikom na izhodu

    Upor R določa tok skozi Zener diode. Izhodna napetost je omejena na vrednost . Pri tem je UK napetost kolena Zener diode polarizirane v prevodni smeri. Mejni vhodni napetosti, ko pride do preskoka izhodne napetosti sta




    Download 36.53 Kb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa


    6. 11 Komparatorji (primerjalniki)

    Download 36.53 Kb.