Minimalne tehnične zahteve za mestne nizkopodne avtobuse

Vsebina

1TEHNIČNA SPECIFIKACIJA AVTOBUSOV - OBVEZNE MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE

1.1Obvezne minimalne tehnične zahteve za avtobuse

1.1.1Namen uporabe avtobusov in obratovalni pogoji

zaščite avtobusov lahko predpostavimo, da avtobusi najmanj 4 mesece na leto vozijo po soljenih oz. kemično obdelanih cestnih površinah.

1.1.2Pogonski sklop

• Pogonski sklop mora biti nameščen v zadnjem delu vozila, za zadnjo osjo.

• Motor mora imeti najmanj 6 valjev.

• Delovanje motorja in vbrizgavanje goriva morata biti elektronsko nadzorovana tako, da je možna računalniška diagnoza napak v delovanju (On-Board Diagnoza oziroma OBD).

• Hlajenje motorja mora biti tekočinsko, prisilno s črpalko z integriranim termostatskim ventilom; pogon zračnega ventilatorja za hlajenje hladilnika je hidrostatičen.

• Hladilnik komprimiranega zraka »intercooler« naj bo izveden na tečajih tako, da se lahko za 90 stopinj odpre navzven.

• Zračni filter mora biti v suhi izvedbi, s prikazom stopnje umazanosti.

• Motor mora izpolnjevati EURO V- EEV predpise glede sestave izpušnih plinov.

• Menjalnik mora biti avtomatski, z najmanj 4 prestavami in vzvratno prestavo in z integriranim upočasnjevalnikom (retarderjem) in prilagojen motorju in voznim zahtevam (kot npr. Voith).

• Menjalnik mora biti opremljen s programom, ki uravnava delovanje menjalnika v odvisnosti od konfiguracije terena.

• Menjalnik mora imeti možnost izklopa »kick down« funkcije.

• Pri zaustavitvi vozila mora menjalnik samodejno prestaviti v nevtralni položaj.

• Skupno prenosno razmerje med motorjem, menjalnikom in pogonsko osjo mora biti takšno, da je končna teoretična hitrost vozila v_max(teor) = ~ 85 km/h

• Vozilo mora biti opremljeno z avtomatskim regulatorjem najvišje hitrosti, ki omejuje najvišjo dovoljeno hitrost na 50 km/h in se vklaplja in izklaplja preko stikala na armaturni plošči.

• Tipke za izbor prestave morajo biti na armaturni plošči.

• Tipke za izbor prestave naj bodo izvedene z notranjo osvetlitvijo (osvetljene tipke).

• Nameščene naj bodo 3 tipke in sicer D-N-R.

• Menjalnik mora biti v izvedbi pri kateri so vse hidravlične povezave narejene v ohišju menjalnika, brez cevi na zunanji strani.

1.1.3Podvozje avtobusa

• Vzmetenje vozila mora biti izvedeno z zračnimi blazinami z integriranimi vzmetmi in blažilniki udarcev.

• Zračne blazine morajo biti medsebojno izmenljive.

• Zračno vzmetenje mora omogočati elektronsko regulacijo nivoja vozila.

• Sistem mora avtomatično korigirati odstopanja od nastavljenega nivoja.

• Delovanje sistema (nastavitev, motnje, opozorila) se mora videti na ekranu (displayu) pri vozniku.

• V vozilu mora biti vgrajen sistem za elektronsko regulacijo nivoja z avtomatskim in ročnim »kneelingom« (nagib vozila na vstopni strani).

• Pri vklopu med vožnjo ali v mirujočem stanju pri zaprtih vratih, se opravi predizbor, ki se prikaže v tasterju z utripajočo lučko. Ta predizbor se lahko izbriše z vklopom zasilnega tasterja, ali pa avtomatsko po vsakem vklopu kneelinga. Pri vsakem vklopu kneelinga je lučka trajno prižgana. Omogočen mora biti ročni kneeling pri odprtih vratih in dvig v sili.

1.1.4Volan

• Volan mora biti opremljen s servo sistemom in blažilnikom udarcev.

• Volanska konzola naj bo nastavljiva po višini in nagibu.

• V hidravlično instalacijo servovolana mora biti vgrajen priključek za priključitev instrumenta za merjenje tlaka v sistemu.

1.1.5Pnevmatike in platišča

• Pnevmatike so dimenzije 275/70 R 22,5, brez zračnic. Pnevmatike morajo biti takšne kakovosti, da jih bo, po izrabi tekalne površine, možno obnoviti (protektirati) in ponovno uporabiti.

• Profil tekalne površine mora biti v izvedbi, ki zmanjšuje verjetnost vzdolžnega in bočnega zdrsa na mokrem in zasneženem cestišču.

• Platišča so jeklena, enodelna, dimenzije 22,5 × 7,5 in morajo biti pobarvana s kovinsko srebrno barvo (RAL 9006) ter opremljena z zaščitnim obročem za vijake.

• Vozila morajo biti opremljena z zimskimi pnevmatikami (M+S).

1.1.6Zavorni sistem

• Zavorni sistem mora biti povezan z delovanjem retarderja.

• Na vseh oseh naj bodo enaki zavorni koluti z notranjim hlajenjem in senzorji za obrabo zavornih oblog z elektronskim prikazom obrabe; ko so zavorne obloge prekomerno obrabljene, se mora to prikazati na armaturni plošči.

• Zavorne obloge morajo biti samonastavljive.

• Zavorni sistem mora biti opremljen tudi s sistemom proti blokiranju zavor (ABS) in proti zdrsavanju pogonskih koles (ASR).

• S pritiskom na zavorni pedal se mora najprej aktivirati retarder, nato pa zavore.

• V primeru, da voznik ugasne motor in ne vklopi ročne zavore, se mora oglasiti opozorilni signal (brenčač).

• Avtobus mora biti opremljen s postajno zavoro, ki deluje na vsa kolesa in se aktivira s stikalom, ki je nameščeno na armaturni plošči.

• V primeru, da so odprta katera od vrat ali da je aktiviran nagib vozila (kneeling) oz. da je spuščena rampa za invalide, se mora avtomatično aktivirati postajna zavora in onemogočiti speljevanje vozila.

• V zavorni sistem mora biti vgrajeno stikalo ali ročica, ki omogoča sprostitev zavor v primeru okvare vozila.

1.1.7Nadgradnja avtobusa

• Avtobus mora biti izdelan kot nizkopodni avtobus.

• Največja dopustna višina vstopa/izstopa pri izravnanem in neobremenjenem vozilu je 320 mm na prvih vratih in 340 mm na vseh ostalih vratih. Meri se razdalja od cestišča do pohodne površine pri vratih avtobusa.

• V prehodu (koridorju) od prednjih vrat proti zadnjim vratom, vzdolž celega vozila ne sme biti stopnic, ampak so dopustni le blagi nagibi (nekaj stopinj) pohodne površine, ki ne smejo ovirati potnikov, ki imajo težave pri gibanju.

• Karoserija avtobusa naj bo protikorozijsko zaščitena s katodnim potopnim lakiranjem oziroma izdelana iz nerjavečega jekla.

• Nosilna konstrukcija ob rednem vzdrževanju ne sme prerjaveti v roku 12 let in mora ohraniti nazivno nosilnost.

• Celotno vozilo mora biti pobarvano z belo barvo (RAL 9010).

• Pri zgibnem vozilu mora biti zgib opremljen z omejevalnikom prevelikega pregiba tako, da se onemogoči poškodovanje vozila oz. zgiba.

• Obvezno mora biti vgrajen sistem za zmanjšanje moči motorja v odvisnosti od kota pregiba.

• Prednji del avtobusa naj bo izdelan v skladu s priporočili VDV 230 (označevanje cilja vožnje) in VDV 234 ( izvedba vozniškega prostora v nizkopodnih avtobusih).

VDV= Verband Deutscher Verkhersunternehmen-Zveza nemških prometnih podjetij

1.1.8Karoserija

• Karoserija mora biti izdelana tako, da je omogočeno čim lažje popravljanje v primeru poškodb.

• Uporabljeni materiali naj bodo nerjaveča pločevina, pocinkana jeklena pločevina, aluminijeva pločevina in umetne mase.

• Stranske stene morajo biti toplotno in zvočno izolirane.

• Odbijači vozila morajo biti izdelani iz umetne mase, ojačane s steklenimi vlakni, iz najmanj 3 delov, tako da se ob morebitni poškodbi zamenja samo en del odbijača.

• Vetrobransko steklo mora biti enodelno tako, da pokriva tudi prikazovalnik za smer vožnje.

• Brisalci stekel morajo omogočati normalno in intervalno brisanje stekla.

• Zasteklitev mora biti izvedena z obarvanim, toplotno izolacijskim varnostnim steklom, ki je slabo toplotno prepustno.

• Steklo prednjega vratnega krila mora biti v izvedbi, ki preprečuje zarositev.

• V enojnem vozilu morajo biti vgrajena najmanj 4 preklopna okna, opremljenih s ključavnico na 4 robi ključ.

• V zgibnem vozilu mora biti vgrajenih najmanj 6 preklopnih oken, opremljenih s ključavnico na 4 robi ključ.

1.1.9Vrata

• Enojni avtobusi morajo imeti na desni strani 3 dvokrilna vrata.

• Zgibni avtobusi morajo imeti na desni strani 4 dvokrilna vrata in sicer v prednjem delu vozila dvoje dvokrilnih vrat in v zadnjem delu dvoje dvokrilnih vrat.

• Prva vrata so nameščena pred prvo osjo, druga vrata pred drugo osjo, tretja vrata pred zadnjo osjo in četrta vrata za zadnjo osjo.

• Vsa vrata se odpirajo v notranjost vozila.

• Pri vsakih vratih mora biti nad vrati montirano najmanj 1 svetilo, ki osvetljuje vstop oz. izstop iz vozila.

• Odpiranje in zapiranje vrat mora biti izvedeno s pnevmatskim pogonom, ki omogoča nastavitev hitrosti odpiranja oz. zapiranja.

• Svetla širina vseh vratnih odprtin je najmanj 1.210 mm.

• Krmiljenje in nadzor vrat naj bo izvedeno z modularnim krmilnim sistemom (kot npr. WABCO). Na prednjih vratih mora biti bazni (osnovni) modul, na ostalih vratih pa razširitveni moduli.

• Komunikacija med moduli poteka s pomočjo CAN-Data bus sistema. (CAN= Controller Area Network).

• Ventili za odpiranje vrat v nujnih primerih morajo biti zaščiteni pred neupravičenim aktiviranjem in plombirani.

• V primeru, da potnik odpre ventil, mora biti voznik zvočno in svetlobno opozorjen. Poleg tega mora biti v tem primeru sistem izveden tako, da lahko voznik, brez zapuščanja vozniškega prostora, preko stikal na armaturni plošči, resetira oz. vrne varnostne ventile v prvotni položaj in s pomočjo stikal za zapiranje vrat le-te zapre.

• Prva vrata odpira voznik s stikalom, ki je nameščeno na armaturni plošči, desno od volana.

• Druga, tretja in pri zgibnem avtobusu tudi četrta vrata morajo biti opremljena z odpiralno avtomatiko, ki omogoča potnikom, da si sami odpirajo vrata.

• V notranjosti vozila morata biti pri drugih, tretjih in pri zgibnem avtobusu tudi četrtih vratih montirani po 2 stikali - tipki za odpiranje vrat, in na zunanji strani po najmanj eno stikalo na vrata. Tipke lahko postanejo aktivne šele takrat, ko se vklopi postajna zavora in voznik aktivira stikalo za samodejno odpiranje vrat. Ko postane tipka aktivna, naj zasveti v zeleni ali modri svetlobi, istočasno pa se mora na displeju pri vozniku prikazati ustrezen znak.

• V primeru, da potnik pritisne na tipko v notranjosti vozila še preden se je vozilo ustavilo, mora sistem zaznati njegovo zahtevo, jo shraniti in vrata avtomatično odpreti, ko se vozilo ustavi in voznik omogoči samodejno odpiranje vrat z aktiviranjem stikala.

• Če sistem v določenem času npr.: 2 sekundi ne zazna potnikov v področju vrat, se morajo vrata avtomatično zapreti. Pred zapiranjem vrat se mora oglasiti 2 tonski zvočni signal, ki opozori potnike. Čas zaznavanja potnikov mora biti nastavljiv. Čas zapiranja sme trajati (vključno z zvočnim signalom) največ 4 sekunde.

• Zaznavanje potnikov mora biti izvedeno s pomočjo fotocelice oz. snopa infrardeče svetlobe, pri čemer je potrebno paziti, da je snop dovolj ozek in pravilno usmerjen, da ne pride do nepotrebnih zastojev v primeru gneče na avtobusu.

• V primeru, da potniki namerno stojijo pod fotocelico in preprečujejo zaprtje vrat, je potrebno vozniku omogočiti, da z stikali za zapiranje vrat le-te lahko zapre, in da v tem primeru, kot varnostni element proti priprtju potnikov, ostanejo aktivni senzorji v vratnih gumah.

• Varnost zapiranja vrat mora biti dodatno zaščitena s kamerami za nadzor potniškega prostora. Kamere na najbolj ustreznih mestih morajo biti usmerjene v področje drugih, tretjih in četrtih vrat, katerih slika se prenaša na monitor pri vozniku.

• Na vseh vratih morajo biti na zunanji strani vgrajene ključavnice, ki se odklepajo z zunanjim štirirobim ključem. Ključavnice morajo ustrezati priporočilu ECE 2001/85.

1.1.10Voznikov delovni prostor

• Voznikov delovni prostor naj bo ergonomsko oblikovan v skladu s priporočili VDV 234.

• Na armaturni plošči morajo biti:

• 
  prikazovalnik (display),
  
• 
  instrumenti in kontrolne lučke, ki voznika opozarjajo na delovanje posameznih elementov avtobusa,
  
• 
  merilnik števila vrtljajev,
  
• 
  indikator izgube hladilne tekočine,
  
• 
  indikator okvare na povezovalno-krmilno enoti (kot na primer multiplex ali FPS ali podobno),
  
• 
  indikator okvare na volanskem servosistemu,
  
• 
  indikator motenj v delovanju menjalnika,
  
• 
  indikator odprte stropne odprtine,
  
• 
  kontrola polnjenja,
  

• Volanska konzola z instrumentno ploščo naj bo nastavljiva po višini in nagibu.

• Voznikova kabina mora biti delno zaprta, tako da so vozniki zavarovani pred vdorom hladnega zraka ali pred morebitnimi napadi potnikov z zadnje strani voznika. Vrata v voznikovo kabino morajo imeti široki kot odpiranja. Zgornji rob vrat mora biti na višini najmanj 1,6 m, merjeno od nivoja tal v avtobusu.

• Za vozniškim sedežem mora biti nameščen fiksen obešalnik za suknjič.

• Zgornja polovica vrat mora biti narejena tako, da ima voznik pregled nad vstopajočimi potniki in da lahko kontrolira plačilo prevoza ter komunicira s potniki. Poleg tega mora imeti voznik prost pogled na levo krilo prvih vrat (gledano iz vozniškega sedeža). Slika 1 prikazuje ustrezen izgled vozniške kabine na strani, ki je obrnjena proti potnikom.

• Prezračevalni kanali za vozniško kabino in predal za elektroniko naj bodo integrirani v zadnjo steno kabine.

• Na levi polovici vetrobranskega stekla mora biti nameščen neprosojni rolo, ki v širino zastira 2/3 vetrobranskega stekla .

• V voznikovi kabini morajo biti nameščeni vsa potrebna stikala in aparati (merilnik hitrosti, merilnik obratov, tahograf, merilnik povprečne porabe na 100 km, dodatna rumena kontrolna luč, ki se prižge kadar potnik pritisne na enega od STOP gumbov, ki so montirani v avtobusu, prikazovalnik (displej), velikosti najmanj 125 mm po diagonali, za prikaz delovanja posameznih sklopov in diagnostiko napak; displej mora imeti preklop za dnevno in nočno osvetlitev, radijski aparat itd.)

• Ogledala morajo biti električno nastavljiva, konveksna, pomična (vrtljiva okoli vertikalne osi) in električno ogrevana, s podaljšanim intervalom na 30 minut in možnostjo predčasnega izklopa ter zavarovana pred pregrevanjem.

• Zunanja vzvratna ogledala morajo biti nameščena tako, da ne ovirajo vstopajočih potnikov.

• Desno vzvratno ogledalo mora biti nameščeno pred vetrobransko steklo, tako da ga voznik gleda skozi vetrobransko steklo, nikakor pa ne skozi stekla desnih prednjih vrat.

• Refleksna površina desnega vzvratnega ogledala mora biti sestavljena iz dveh delov in sicer iz večje površine, ki prikazuje vzvratno sliko in manjšega dela, ki prikazuje prednje kolo in vstopno stopnico avtobusa. Površini naj bosta različno obarvani npr.: srebrno-krom in nekoliko ločeni med seboj.

• Notranje vzvratno ogledalo mora biti konveksno, ročno nastavljivo in nameščeno spredaj, nad voznikom, na takšni višini, da vozniku ni potrebno pretirano dvigovati glave, če želi pogledati v ogledalo.

• Voznikovo okno je dvodelno; prednji del naj bo fiksen in električno ogrevan, drugi del pa pomičen, z nadsvetlobo.

• Na voznikovem oknu mora biti montiran neprosojen rolo.

• Nad voznikovim sedežem, na levi strani, naj bo tudi predal za prvo pomoč, avtomatski eksterni defibrilator, varnostni trikotnik in varnostno opozorilno svetilko s funkcijo utripanja. Pokrov predala mora biti ustrezno označen in zaklenjen s štirirobnim ključem. Odpiranje vratic v sili, ne sme biti izvedeno tako, da bi bilo potrebno s kladivcem razbiti steklo za dostop do opreme.

• Vozniški sedež mora biti ergonomsko oblikovan, zračno vzmeten, s samodejno nastavitvijo teže med 65 kg in 130 kg, s podporo za glavo, s pomočjo zraka nastavljivim stranskim oprijemom v ledvenem delu in aktivno klimatizacijo. Kot primer ustreznega sedeža navajamo sedež ISRI 6860/875 NTS.

1.1.11Ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija vozila

• Vozilo mora biti opremljeno z avtomatsko klimatsko napravo z integriranim stropnim gretjem.

• Hladilna moč klimatske naprave mora biti najmanj 35 kW, tako da bo preko celega leta zagotavljala v potniškem prostoru optimalno temperaturo.

• Klimatska naprava mora temperaturo vzdrževati v odstopanju največ. +/- 1 0C.

• Krmiljenje klimatske naprave za potniški prostor mora biti izvedeno tako, da lahko voznik ročno izbira želeno temperaturo notranjosti avtobusa.

• Klimatska naprava mora zagotavljati segrevanje in hlajenje zraka, sušenje zraka ter ustrezno izmenjavo zraka.

• Ohlajeni zrak ne sme pihati neposredno v potnike, ampak mora biti zračni tok usmerjen pod strop ali v stranska stekla.

• Stropno ogrevanje mora imeti ogrevalno moč najmanj 35 kW.

• Vozniška kabina mora imeti ločeno klimatsko napravo, hladilne moči najmanj 6 kW, z upravljanjem ločenim od potniške kabine.

• Prezračevanje vozila je izvedeno ločeno za vozniško kabino in potniški prostor.

• Ventilacija vozniškega prostora naj ima brezstopenjsko ali najmanj pet stopenjsko regulacijo, tako da si lahko vsak voznik nastavi želeni pretok zraka. Omogočena mora biti naknadna nastavitev minimalne možne hitrosti pretoka zraka.

• Ogrevanje potniškega prostora se izvede s konvektorskimi toplovodnimi grelnimi napravami, ki so nameščene ob stranskih stenah avtobusa, pod sedeži, v posebnem grelnem kanalu. Grelne naprave segrevajo zrak v potniški kabini v odvisnosti od vrednosti, ki jih zaznajo senzorji. Toploto za segrevanje vode se dobi od motorja in/ali naprave za dodatno ogrevanje kot npr.: Webasto ali Eberspächer.

• Temperaturna regulacija v potniškem prostoru se mora izvajati avtomatično, s pomočjo tipal.

• Grelne naprave morajo biti enakomerno razporejene po vsem vozilu.

1.1.12Prostor za invalidski oz. otroški voziček in nakladalna ploščad

• V prednjem delu vozila, nasproti drugih vrat mora biti prostor za invalidski oz. otroški voziček. Prostor mora biti ustrezno opremljen, da se voziček lahko varno pritrdi in s tipko s simbolom vozička, da se lahko vozniku sporoči, da želi potnik z vozičkom izstopiti. Nameščen mora biti najmanj en preklopni sedež usmerjen v nasprotno smer smeri vožnje vozila.

• V notranjosti vozila, pri drugih vratih mora biti v podu vgrajena preklopna nakladalna ploščad (rampa), ki jo voznik ročno dvigne in postavi na zunanjo stran vozila, da lahko potnik z invalidskim/otroškim vozičkom zapelje v notranjost avtobusa.

• Vgrajeno mora biti varovalo, ki preprečuje speljevanje vozila, če je nakladalna ploščad v zunanjem položaju.

1.1.13Sedeži v potniškem prostoru

• Sedeži v potniškem prostoru naj bodo konzolno vpeti na steno, tako da nimajo vertikalnih podpornih nog (ne velja za sedeže, ki so nad koloteki).

• Sedeži morajo biti izdelani iz dveh delov, sedalnega in hrbtnega, tako da je možna enostavna zamenjava samo enega dela.

• Na vrhu naslonjal sedežev morajo biti tudi oprijemala (ne velja za sedeže, ki so montirani na kolotekih ali pa naslonjeni na steno) za sedeče potnike, poleg tega pa še nastavki za vpetje vertikalnega oprijemnega drogovja.

• Sedeži morajo biti oblečeni s trpežnim blagom.

• Dobavitelj avtobusov mora k vsakemu avtobusu dodati še najmanj 8 m² blaga enake vrste kot je blago s katerim so prevlečeni sedeži ter 2 sedali in 2 naslonjali za hitro izmenjavo poškodovanih elementov. NAVEDI VRSTO BLAGA IN PROIZVAJALCA!!

1.1.14Notranja oprema

• V potniškem prostoru mora biti zadostno število navpičnih in vodoravnih oprijemnih drogov, ki omogočajo varen oprijem stoječim potnikom.

• V zgibu mora biti nameščeno horizontalno oprijemališče na stropu.

• Na horizontalnih drogovih morajo biti na vsakih 50 cm montirane oprijemne zanke, da se lahko primejo potniki, ki so nižje rasti, ki morajo biti fiksno pritrjene na drogove, tako da ne drsijo po drogu.

• Pri prvih vratih, ki se odpirajo v notranjost avtobusa mora biti nameščena steklena predelna stena, v višini približno 1m.

• Drugje v vozilu ni vgrajenih steklenih sten, ampak samo horizontalno in vertikalno oprijemno drogovje na mestih, kjer so običajno predelne stene.

• Razsvetljava se mora vklopiti dvostopenjsko, in sicer morajo svetiti na prvi stopnji vsa svetila z nižjo svetilnostjo, ter na drugi stopnji vsa svetila z večjo svetilnostjo.

• V poševnih pokrovih mora biti v enojnem vozilu montiranih najmanj 6 zvočnikov, v zgibnem vozilu pa 8 zvočnikov, povezanih z ojačevalnikom in govornim napovednikom postaj.

• Pod vozila naj bo izdelan iz vodoodporne vezane plošče, ki je obojestransko zaščitena z laminatom iz umetne mase.

• Talna obloga mora biti narejena iz umetne mase, ki ima površino v proti zdrsni izvedbi, kot npr. AltroSafety.

• Vse špranje in stike je potrebno pred polaganjem talne obloge zatesniti z dvokomponentno tesnilno maso.

• Varnostna kladivca morajo biti v posebnih ohišjih, ki naj bodo montirana na okenske stebričke in varovana proti kraji z samonavijalno jekleno pletenico.

• V bližini voznikove kabine mora biti na lahko dostopnem in vidnem mestu montiran gasilni aparat ustrezne kapacitete.

1.1.15Notranji prikazovalnik in prikazovalniki smeri vožnje

• V sprednjem delu enojnega avtobusa ter v sprednjem in zadnjem delu zgibnega vozila morata biti montirana prikazovalnika, na katerih se prikazuje ime postajališča na katerem se avtobus nahaja (v povezavi z govornim napovednikom postajališč in GPS) in dnevni čas. Na prikazovalniku mora biti omogočeno tudi prikazovanje sporočil, ki so shranjena v spominu prikazovalnika ali brezžično posredovana v prikazovalnik.

• Priključitev na napajalno napetost (18 VDC do 28.8 V DC) s pomočjo kontakt ključa.

• Najmanjše dovoljene dimenzije (760 mm x 100 mm x 60 mm).

• Enovrstični LED prikazovalnik mora imeti minimalno 24 znakov, minimalno 144 x 8 svetlobnih točk in minimalno višino 46 mm.

• Prikaz ure, datuma in reklamnih sporočil po vrstnem redu predvajanj.

• Vgrajeni morajo biti efekti tekočega napisa.

• Možnost predvajanja reklamnih sporočil, ki so vezana na progo, vozilo ali postajališče.

• Zagotovljena komunikacija z govornim napovednikom preko RS232 vmesnika (sprejem ukazov za imena postajališč in drugih dodatnih ukazov).

• Vnos časa in datuma, številke avtobusa, novih imen postajališč in obvestil ter reklamnih sporočil in svetilnosti s pomočjo OBC-ja, preko prenosnega računalnika in s pomočjo WLAN.

• Za označevanje smeri vožnje in številke linije morajo biti na vseh straneh avtobusa ustrezni LED prikazovalniki.

• Dimenzije prednjega prikazovalnika: 1850-1950 mm (dolžina) ×340-380 mm (višina) ×50-60 mm (debelina).

• Dimenzije stranskega prikazovalnika na desni strani vozila: 1245-1255 mm (dolžina) ×220-230 mm (višina) ×50-60 mm (debelina).

• Dimenzije stranskega prikazovalnika na levi strani vozila: 355-360 mm (dolžina) × 245-255 mm (višina) × 50-60 mm (debelina).

• Dimenzije prikazovalnika na zadnji strani vozila: 355-360 mm (dolžina) × 245-255 mm (višina) × 50-60 mm (debelina).

• Dimenzije prikazovalnika vrstnega reda službe na prednji strani avtobusa: 270-280 mm (dolžina) × 195-210 mm (višina).

• Podatkovna baza (tehnologija: flash memory) mora imeti kapaciteto najmanj 4 Mb in čas shranjevanja najmanj 10 let pri izključitvenem načinu.

• Možnost vnosa podatkov s pomočjo prenosnega računalnika, prenosne enote TP102, spominske kartice, OBC (On Board Computer).

• Vnos voznih linij in služb mora biti omogočen ročno ali s pomočjo OBC-ja.

• Zunanji prikazovalniki in prikazovalnik zaporedne številke službe krmiljeni preko sistema Telargo.

1.1.16Govorni napovednik postaj

• V avtobusu mora biti v Euro omarici vgrajen govorni napovednik postaj, ki mora biti krmiljen preko sistema za lokalizacijo, ki ga ima naročnik že v avtobusih.

• Najave postajališč morajo biti v slovenskem jeziku s samodejno korekcijo jakosti govora v odvisnosti od hrupa v avtobusu. Omogočeni morajo biti tudi dodatni ukazi za predpripravljena govorna sporočila za obveščanje potnikov, ki jih aktivira voznik.

• Sistem deluje na osnovi pozicije avtobusa v prostoru (GPS-sistem).

• Zagotovljena pravilnost delovanja sistema v primeru odpiranja vrat izven območja postajališč in v primeru izključitve kontakt ključa za čas, ki je krajši od 25 minut.

• Način izbire nastavitve vozne proge s pomočjo OBC in/ali ročno na napovedniku s pomočjo vnosa kode (4-mestna); pri ročnem načinu najprej nastavimo vozno linijo in nato postajališče, če ne začnemo vožnje iz začetnega postajališča; pri uporabi GPS-a dobi govorna enota podatek o vozni progi od OBC-ja.

Kot primer ustreznega napovednika postaj navajamo napovednik podjetja SIRIUG iz Slovenije.

1.1.17Video nadzor potniškega prostora

• V notranjosti enojnega avtobusa morajo biti nameščene najmanj 3 kamere oziroma 5 v zgibnem avtobusu tako, da je pokrita vsa notranjost vozila.

• Izvedba: kamer kupolasta (»dome«) z občutljivostjo 0,3 Lux, objektivom F 2.0 in v ohišju iz polikarbonata, robustne, anti vandalizem izvedbe, za dnevno in nočno delovanje, posebne konstrukcije, ki je odporna na vibracije in ekstremne temperature (od –10o C do + 50o C),

• Pri vozniku mora biti nameščen monitor dimenzije najmanj 10 ", robustne izvedbe v TFT tehnologiji na katerem voznik spremlja štiri kamere istočasno, in sicer:

• 
  ¼ monitorja za območje drugih vrat,
  
• 
  ¼ monitorja za območje tretjih vrat,
  
• 
  ¼ monitorja za območje četrtih vrat pri zgibnem avtobusu in
  
• 
  ¼ monitorja (voznik izbere sliko izmed preostalih notranjih kamer).
  

• Video posnetki se morajo shranjevati na digitalni rekorder s trdim diskom - flash, kapacitete najmanj 128 GB.

• Snemalna naprava mora imeti tudi funkcijo »alarm«, ki v primeru, da voznik sproži alarm (npr.: če je napaden), zablokira presnemavanje shranjenih zapisov na intervalu 10 minut pred sprožitvijo alarma in še 20 minut po sprožitvi alarma. Tako shranjene zapise se lahko zbriše samo ročno, v posebni napravi.

• Video nadzor mora biti nastavljen tako, da se izvaja snemanje in shranjevanje posnetkov na disk še najmanj 20 minut po izklopu avtobusa. V tem času mora biti monitor izključen.

Samo kot primer navajamo digitalni zapisovalnik ROSHO Direcs 8 High.(www.rosho.de)

1.1.18Komunikacija in nadzor

• Komunikacija med avtobusom in operativnim centrom naročnika ter nadzor nad obratovanjem avtobusov se izvaja preko lastnega sistema za avtomatiziran nadzor obratovanja.

• Ponudnik mora zagotoviti prostor za vgradnjo in električno inštalacijo za priklop sistema.

• Sistem mora biti vgrajen pred dokončnim prevzemom avtobusov.

• Sistem za upravljanje z vozili deluje na osnovi sistema za satelitsko navigacijo GPS (Global Positioning System) in tehnologije prenosa podatkov GPRS (General Packet Radio Service) v nadzorni center.

• Osnova sistema, ki je vgrajen v vse avtobuse LPP, je v vozilo vgrajena mobilna enota Telargo, ki spremlja delovanje vozila.

• Ponudnik avtobusov mora za vgradnjo sistema zagotoviti prostor, zaščiten pred zunanjimi vplivi. V ta prostor (običajno v omari z varovalkami) se namesti mobilno enoto in centralno plačilno enoto, uporabniški terminala ter LCD prikazovalnika pa sta montirana v dosegu voznika.

• Ponudnik mora poleg ustreznega prostora zagotoviti tudi električno napajanje sistema in ustreznih priključkov za zajem:

• 
  odprta vrata (ločeno za vsa vrata)
  
• 
  potrebnih podatkov: zaprta vrata (ločeno za vsa vrata),
  
• 
  vrtljaji motorja,
  
• 
  hitrost vozila (analogni signal),
  
• 
  VCC+ (neprekinjeno napajanje),
  
• 
  GND (negativni pol/masa) in
  
• 
  vžig (kontakt ključa).
  

• Sistem avtomatiziranega nadzora ki se vgrajuje v avtobuse vključuje:

• 
  uporabniški terminal 1G9,
  
• 
  mobilno enoto 1G9,
  
• 
  sistemski kabel 1G5,
  
• 
  vmesnik CAN IO,
  
• 
  RJ8 konektor,
  
• 
  zvočnik,
  
• 
  mikrofon,
  
• 
  SOS tipka,
  
• 
  24V/12V DC/DC konverter,
  
• 
  mobilno enota CPE,
  
• 
  LCD prikazovalnik (7") in
  
• 
  IBIS vmesnik
  

1.1.19Plačilni sistem

• Ponudnik mora napeljati povezovalno cev ("požirko") in kabel LYCY 7 žilni z opletom 0 AWG 20od CPE enote (slika 3) do mest, kjer bodo nameščeni validatorji kart, in sicer:

• 
  do omejevalnega droga, ki je nameščen pri prvih vratih,
  
• 
  do vertikalnega oprijemnega droga nad prvim desnim kolotekom,
  
• 
  do vertikalnega oprijemnega droga pri prostoru za invalidski voziček in
  
• 
  do levega vertikalnega oprijemnega droga zadnjih vrat.
  
• 
  
  

• Validator kart bo nameščen na višini 1400mm.

1.1.20Ostalo

• Volumen rezervoarja za gorivo mora biti tako velik, da lahko avtobus s polnim rezervoarjem, pri povprečni porabi, kot je bila izmerjena pri SORT 2 testu, prepelje najmanj 320 km brez dodatnega polnjenja.

• Med kompresorjem zraka in rezervoarjem za stisnjeni zrak mora biti montiran sušilnik zraka z ogrevanjem. Ogrevanje mora preprečiti zamrzovanje izstopnega ventila v zimskem času.

• Električna napetost na vozilu je 24 V.

• V vozilu naj bodo vgrajene avtomatske varovalke.

• Generator mora biti dimenzioniran tako, da pokriva potrebe vseh porabnikov v vozilu in da istočasno zadovoljivo polni akumulator, ne glede na število vrtljajev motorja.

• Na motorju morata biti vgrajena najmanj 2 generatorja skupne kapacitete I = 220 A.

• Akumulator mora imeti kapaciteto najmanj 2 x 225 Ah/12V in sposobnost zagonskega toka 1150 A.

• Akumulatorji morajo biti takšne vrste, da ne zahtevajo vzdrževanja.

• Nameščeni morajo biti na posebnem okvirju oz. saneh, ki se lahko izvlečejo iz vozila.

• V prostoru za akumulatorje mora biti montirano stikalo s katerim odklopimo vso električno mrežo od tokovnega izvora.

• V motornem prostoru mora biti dodatna tipka za zagon in zaustavitev delovanja motorja.

• Vgrajeno mora biti varovalo, ki onemogoča zagon motorja iz vozniške kabine v primeru, da je odprt pokrov motornega prostora.

• Elektronika vozila, glavna in pomožna stikalna plošča naj bodo montirane na lahko dostopnem mestu v potniški oz. vozniški kabini, vendar zavarovani pred neželenimi posegi potnikov.

• Vsi elektronski in električni sistemi na vozilu morajo biti s pomočjo CAN povezani v enoten sistem, ki omogoča diagnozo delovanja vozila oz. vseh njegovih podsistemov in prikaz na prikazovalniku pri vozniku.

• S pomočjo OBD sistema mora biti omogočeno spremljanje delovanja motorja, menjalnika, retarderja, zavor, vrat, klimatske naprave in ostalih električnih in elektronskih sistemov na vozilu, ter prikaz morebitnih napak v delovanju posameznih agregatov in sistemov.

• Elektronski sistem mora biti izveden kot sistem z možnostjo fleksibilnega programiranega upravljanja. Uporabljeni morajo biti upravljalno nadzorni moduli, ki so nameščeni v bližini naprav, ki jih upravljajo npr. za inštrumente na armaturni plošči, za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, za nadzor delovanja motorja, nadzor delovanja vrat.

• Vozilo mora biti opremljeno z ojačevalnikom izhodne moči najmanj 2X 20 W (4 OHM) za ozvočenje, ki mora imeti en avdio vhod za govorni napovednik in krmilni vhod s katerim se vključi avdio vhod ter s stikalom za izklop ozvočenja v potniškem prostoru.

• Kot primer ustreznega ojačevalnika navajamo ojačevalnik podjetja Blaupunkt model BPA 49 s pretvornikom jakosti 5A ali več.