Pri tem moramo upoštevati, da je potrebno zahtevano meta-funkcionalnost vpeti v obstoječ informacijski sistem. Tega sestavljajo različni viri podatkov in storitve.
Na hitro naštejmo še nekaj sklopov, ki so z vzponom portalov in e-poslovanja pridobili na pomembnosti.
Upravljanje z vsebino (Content Management).
Ne glede na vrsto spletnega mesta se zmeraj znova pojavlja vprašanje kako do sveže in privlačne vsebine, ki bo privabila obiskovalce. Upravičeno lahko trdimo, da organizirana izmenjava vsebin med spletnimi mesti danes še ni množičen pojav. Še najdlje so pri tem prišle novičarske agencije (news agencies), ki večinoma nastopajo v vlogi ponudnika vsebine (content provider) svojim odjemalcem. Med temi nekateri (content integrator) vsebino preoblikujejo, povezujejo ali jim kako drugače dodajajo vrednost. Vsebina, ki prihaja iz agencij, navadno pokriva zgolj splošno zanimive teme. Poleg teh obstaja še brezštevna množica podatkov na spletnih straneh, ki jih kljub preprosti dosegljivosti v splošnem ni možno na preprost način uporabiti naprej. Vsebino nekaj najbolj kritičnih sicer lahko razčlenimo (parse) in preoblikujemo v ustrezno obliko. V splošnem pa to ne gre, ker bi bilo potrebno razčlenjevanje stalno prilagajati za vsako spletno mesto posebej.
Pod sklop upravljanja z vsebino štejemo tudi mehanizme za izdelavo katalogov. Gre za enega osnovnih mehanizmov, ki omogočajo uporabniku, da se informira in odloča med ponujenimi izdelki in storitvami.V primeru podpore nakupov se izkaže za poslovno prednost, če beležimo dogodke v zvezi z nakupom. Tako lahko zagotovimo segmentacijo in personalizacijo glede na interes posameznega kupca in njegovo zvestobo. V ta namen je za izgradnjo portala ugodno uporabiti ekspertne sisteme in orodja za upravljanje z znanjem (knowledge management).
Obdelava transakcij (Transaction processing)
Trgovanje prek omrežja je možno samo, če vzpostavimo mehanizme za izvajanje plačil. Pri e-trgovanju, ki ga srečamo najpogosteje v obliki spletnih trgovin in tržnic, je potrebno pred odobritvijo plačila preveriti veljavnost kreditne kartice (credit check), obdelati plačilo (payment processing) in podpreti možnost plačila v različnih valutah. Poleg tega je potrebno zaračunati tudi stroške dostave in nenazadnje izdati ustrezen račun. V celotnem procesu ni odveč poudariti, da moramo poskrbeti za kar najmanjšo možnost zlorabe.
Širjenje obsega podprte funkcionalnosti zahteva infrastrukturo, ki omogoča razvoj novih sklopov in njihovo integracijo z obstoječimi aplikacijami (EAI – enterprise application integration). Pri tem podedovani informacijski sistemi pogosto ne omogočajo uporabe porazdeljenih predmetnih modelov (CORBA, EJB, COM+). Splošno rešitev je težko podati. Najpogosteje nihamo med razvojem na novo in zamenjavo podedovanega sistema po delih ali v celoti, prilagoditvijo programja z uporabo sporočilnega sistema (messaging system) ali uvedbo komunikacije prek XML med samimi sklopi informacijskega sistema.
Iz navedenega pridemo do zaključka, da lahko razširitev portala z novimi sklopi za podporo e-trgovanju in e-poslovanju zahteva veliko napora. Pri tem imamo možnost, da kupimo že gotove izdelke, ki bolj ali manj zadovoljivo rešujejo vse današnje potrebe. Druga možnost je nakup posameznih sklopov in njihova integracija v obstoječ sistem. Možna pa je tudi samostojna izgradnja vsakega od sklopov v celoti.
S
lika 6. Faze razvoja poslovnega portala
Za razvoj portala se predlaga iterativen proces, pri čemer se za vsako fazo uskladi zahtevana funkcionalnost in časovni okvir [2]. Vsaka iteracija navadno približa razvoj portala k splošnemu sistemu za e-poslovanje. Prav zato se z vsako iteracijo zahteva vse bolj kompleksna funkcionalnost, ki je ni možno na hiter in preprost način parametrizirati, če govorimo o kupljenih celovitih rešitvah, ali razviti, če govorimo o lastnem razvoju. Pri tem ne smemo pozabiti, da je potrebno portal integrirati z obstoječim informacijskim sistemom.
|
