ARHITEKTURA
Iterativen razvoj portala in krepitev njegove vloge zahteva dober razmislek o arhitekturi, ki bo to omogočala. Ta je v primeru splošnega portala s podporo e-poslovanju bistvena. V nasprotnem primeru bo kasneje zelo težko povezovati in dodajati novo funkcionalnost. Napovedi kažejo, da bo do leta 2005 večina razvoja programske opreme potekala na večplastni arhitekturi (multitier architecture) [2]. Glede na to, da se skozi razvoj in gradnjo portalov dogaja tranzicija zaprtih informacijskih sistemov v odprte in omrežno povezane, je ugodno že v začetku izbrati sodobno zasnovo. Ta je danes največkrat v obliki aplikacijskih strežnikov in različnih predmetnih modelov (EJB, CORBA, COM+).
S
lika 7. Razvoj aplikacij za e-poslovanje
Razvoj aplikacij v tehnologiji gradnikov in uporaba aplikacijskega strežnika sama zase še nista dovolj. Potrebna je tudi večplastna gradnja aplikacij samih. To nam omogoča, da v večji ali manjši meri ločimo zamisel rešitve problema od njene konkretne izvedbe. V praksi se je za ta namen še najbolj izkazala štiriplastna programska arhitektura [10].
Tem smernicam naj bi sledil tudi razvoj portala. Pri celotni zasnovi zmogljivega portala je potrebno posebno pozornost posvetiti še:
Uporabniškemu vmesniku. Privlačen, funkcionalen in konsistenten izgled so bistveni za prijetno delo uporabnika. Pri tem velja upoštevati prag tolerance. To je maksimalen čas, ki ga uporabnik še prenese pri komunikaciji s sistemom. Čas odziva, ki presega mejo tolerance, odvrača uporabnike od uporabe.
Skalabilnosti. Pri zmogljivih portalih je zmožnost prilagajanja večjemu številu uporabnikov in zagotavljanje nemotenega 24x7 poslovanja ena kritičnih točk uspeha. To pomeni, da je pri snovanju arhitekture sistema potrebno računati na podvajanje naprav in vzpostavitev sistema za odpornost proti napakam (fault tolerance). Potrebno je vzpostaviti mehanizme za nadzor in razporeditev obremenjenosti (load balance) tako na nivoju strojne kot tudi programske opreme.
Odprtosti. Razvoj portala je živ proces. To pomeni, da se lahko viri podatkov in storitve pojavijo kjerkoli v omrežju. Posebno težo ima zmožnost hitrega prilagajanja in interoperabilnost z drugimi tehnologijami. Za prednost velja neodvisnost rešitve od strojne opreme.
Varnosti. Portal je lahko splošno sprejet in uspešen samo, če so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi varnosti. Pri internet različici portala je o tem potrebno še posebej dobro razmisliti. Sploh, če se na portalu nudi funkcionalnost, ki posredno ali neposredno vpliva na poslovne dogodke podjetja ali stranke.
ZAKLJUČEK
Zaradi evolucije omrežja in spremljajočih tehnologij lahko rečemo, da se skozi razvoj in gradnjo portalov dogaja tranzicija zaprtih informacijskih sistemov v odprte in omrežno povezane. Skladno s tem portali podpirajo funkcionalnost navadnega spletnega mesta, e-trgovanja ali e-poslovanja. Vzpostavitev resnega portala je zato lahko težavna naloga, ki zahteva jasno vizijo o tem kaj se od njega pričakuje in kako to doseči.
VIRI
Finkelstein Clive, Aiken Peter H.: Building corporate portals with XML, McGraw-Hill 2000
Phifer Gene: Enterprise Portals, GartnerGroup Symposium 2000, ITxpo 2000
Marathe Jay: Business to Business e-commerce Investment prospective, Durlacher Research, 2000
Vavpotič Damjan: Poslovni portali, Fakulteta za računalništvo in informatiko, diplomska naloga, 2000
Jay Marathe: Internet Portals, Durlacher Research, 1999
www-4.ibm.com/software/data/eip: Enterprise Information Portal
Wilkoff Nicholas: Content Management, Forrester Research, December 2000
Phillips Charles: Enterprise software, Morgan Stanley Dean Witter, December 2000
Marko Bajec, Rok Rupnik, Marjan Krisper: Od zajema do izvedbe poslovnih pravil, Zbornik posvetovanja DSI 2000
Borut Fabjan, Boštjan Vester, Dominik Roblek: MAF – Marand Application Framework, interni projekt
|
