• Poznamo različne podzvrsti umetnosti : Glasbena umetnost
  • Konceptualna umetnost
  • Motiv
  • Michelangelov
  • Berninijev
  • [tafažne figurice
  • Kaudinsky
  • Poznamo naslednje risarske tehnike (črta in ton)
  • Akvatinta: vrsta radiranke podobni učinki kot s tušem Suhaigla
  • Sitotisk (svilotisk, sevigrafija)
  • Sestavljena iz barvnih lis. 1. Akvarel
  • Terra-cotta (žgana glina)
  • Tehnika izgubljenega voska (odlitek v bron)
  • Animizem se je razvil v mlajši kameni dobi. Takrat naj bi vse stvari, za katere so menili, da so žive (živali, rastline), dobile dušo. Ikonoklazem




    Download 44.5 Kb.
    Sana26.03.2020
    Hajmi44.5 Kb.

    Vrste umetnosti

    V prazgodovinski dobi so verovali v različne stvari: animizem, totemizem, ...



    Animizem se je razvil v mlajši kameni dobi. Takrat naj bi vse stvari, za katere so menili, da so žive (živali, rastline), dobile dušo.

    Ikonoklazem je prepoved upodabljanja božanstev, človeka. V krščanstvu pomeni islamu “v začetku”
    Umetnost delimo na:

    • kreativna: skladatelji, sceneristi, arhitekti..., ki ustvarjajo nekaj novega in do takrat še neznanega

    • interpretivna: glasbeniki, igralci, zidarji, plesalci..., ki interpretirajo kreativno


    Poznamo različne podzvrsti umetnosti:

    1. Glasbena umetnost - umetnost v času (čas je minljiv, torej se po izvajanju konča)

    2. Likovna umetnost - umetnost v prostoru (prostor je trajen neglede na čas, torej ostane v prostoru)

    1. slikarstvo in grafika

    2. kiparstvo

    3. arhitektura

    1. Konceptualna umetnost - ideja je pomembnejša od same izvedbe umetnine

    1. Uporabna umetnost - njena glavna funkcija je uporabnost, praktičnost, šele za tem pride umetniška vrednost:

    1. umetna obrt (izdelava umetniških predmetov za praktično uporabo - vaze, krožniki, ...)

    2. grafični design (oblikovanje plakatov, naslovnic, reklam, embalaž)

    3. načrtovanje uporabnih predmetov (umetniških)

    Slika
    Je dvodimenzionalna umetnost. Z njo pa je mogoče pričarati s posebnim risanjem ustvariti tudi navidezno tretjo dimenzijo.




    • formalna analiza: kako jo je umetnik narisal

    • inkonografija, ikonologija: kaj je umetnik narisal




    • Ikonografija - ukvarja se z motivom likovnega dela; pove, kaj likovno delo opisuje, opisuje motiv in pove od kje je pobran

    • Ikonologija - pove, kdaj se je motiv prvič pojavil, kako je bil v različnih obdobjih obravnavan, kje in kako se je spreminjal, razvijal in zakaj


    Motiv, snov, akt



    • Motiv: kar slika prikazuje in je slikano direktno po nečem

    • portret

    • upodobitev določene osebe

    • figura: žanri (prizori iz vsakdanjega življenja)

    • mitološka podoba

    • zgodovinska podoba

    • religiozna podoba

    • alegorija ali prispodoba (abstrakten pojem upodobljen: letni časi so ljudje), alegorija pravice, ognja

    • fr. romantik: Dalacroix - Svoboda vodi ljudstvo

    • umetnosti: Prešernova muza

    • figura: vodnjak 3 kranjskih rek




    • Rembrant: The night watch - skupinski portret

    • Goya: kraljeva družina Karla IV. - družinski portret (Goya je bil dvorni slikar na španskem dvoru - upodablja tudi družbeni položaj - značilno za reprezentativni portret

    • Gericault (začetnik romantike v slikarstvu), ki je sicer povezana s potopom ladje Meduze, ko so ljudje spoznali grozo v notranjosti človeka

    • avtoportret:

    • prvič se pojavi v Grčiji (Fidias), nato v renesansi

    • kristomorfni avtoportret s potezami Kristusa

    • akt

    • upodobitev golega človeškega telesa

    • Willendorfska Venera - iz apnenca pobarvanega z rdečo kredo:

    • v arhaični dobi Grčije: veliki kamniti kipi - samo mladeniči (goli)

    • v klasični dobi Grčije: še ni ženskih aktov, samo en pol-akt

    • v poklasični dobi Grčije: Praksiteles: prvi izkleše prvi ženski akt v dobi Grčije - Knidska Afrodita

    • v srednjem veku izgine akt za več kot 1000 let, dovoljen samo akt: Adam in Eva, pogubljeni grešniki v peklu

    • v renesansi (prvi: Donnatelov David) se telo občuduje - veliko aktov

    • Ingres, Jean Auguste Dominique, Akt “Grande Odalisque”




    • Snov: kar slika prikazuje in je bolj abstraktno (mitološko, literarno)


    Motivi Davida


    1. najstarejši Danatellov - začetnik renesanse v kiparstvu (1430-32)

    1. Ikonografija: motiv iz svetega pisma Stare zaveze (elementi: meč, frača, goljatova glava).

    2. Ikonologija: Izziv akta se pojavi prvič v Firencah, ker je edino italijansko mesto, ki je kljubovalo razvoju Milana. Enačili so se z Davidom.




    1. Michelangelov (1501 - 1504)

    1. Ikonografija: ima pračo, ki jo drži čez glavo

    2. Ikonologija: naredil ga je pred dejanjem, ker se je enačil z njim (od Boga izbran, da bo naredil nekaj veličastnega)




    1. Berninijev (1623), baročni kipar (Italija), naredil v Rimu vodnjak 4 svetovnih rek,

    1. Ikonografija: vrti pračo in je oblečen v draperijo

    2. Ikonologija: oblečen, ker se odraža z igro svetlobe in sence; draperija mu dopušča večje odstope; je v gibanju, ker v baroku prevladuje gibanje; veže prostor, okoliški prostor je upoštevan, vendar ni upodobljen


    Kip:

    • absoluten prostor (tam, kjer stoji)

    • relativen prostor (vse, kar je vključeno zraven)



    Motiv pokrajine

    Kot samostojen motiv se pojavi šele v 17. stoletju, kot ozadje tudi prej (brez osvetljave, vremena - le šablona), izjema v renesansi (Giorgion - Nevihta), ima otožno razpoloženje in je osvetljena




    • [tafažne figurice - ljudje na slikah pokrajin, ki so služile za nekakšno pretvezo, da so ljudje risali pokrajino (po uveljavitvi pokrajine)

    • panorame: široki pogledi na cela mesta ali na gorske masive

    • Vermeer: Pogled na Delf

    • veduta: ozki, omejeni pogledi na ulico, trg, vrste hiš, pokrajino

    • France Kralj: Pred pošto v Ljubljani

    • Rihard Jakopič: Križanke

    • Ivan Grohar: [kofja Loka v snegu

    • marina: obmorska krajina

    • Monet: Vzhajajoče sonce, impresija

    • Turner: Ladja s sužnji


    Motiv tihožitja
    Upodobitev mrtvih in negibnih stvari, ki jih je slikar sam razporedil. Kakor pokrajina se pojavi kot samostojen motiv šele v 17. stoletju.
    Slike brez motiva


    • Kaudinsky: odšel v München, kjer se je posvetil glasbi in slikarstvu; delal je slike, ki bi delovale samo z barvami

    • 1911: prva njegova razstava abstraktne umetnosti “Slika je ploskev pokrita z barvami in linijami”

    • Teozotija (duhovna smer) - vplivala na njegovo mišljenje (aura - energijski ovoj okrog človeka); vsakemu razpoloženju je iskal primerno barvo - nepredmetno, abstraktno, nesimetrično slikarstvo.

    Materiali, tehnika risbe, slike


    Risarske tehnike


    • Poznamo naslednje risarske tehnike (črta in ton):

    • grafit

    • oglje

    • grafika

    • tuš

    • kreda

    • svinec

    • lavirana risba - senčena z tušem v vodi (prej napisano s peresom)

    • sepija - posebna vrsta rjavega tuša

    • trstika - imenujemo poševno trstje


    Tehnike visokega tiska


    1. Lesorez:

    • razvil v Nemčiji v 14. stol.

    • vrezovanje risbe na leseno ploščo

    • z odtiskovanjem dobimo njeno podobo




    1. Linorez:

    • vrezovanje risbe na linolej

    • z odtiskovanjem dobimo njeno podobo

    • lahko je večbarvna podoba


    Tehnike globokega tiska


    1. Bakrorez:

    • vrezovanje risbe v bakreno ploščo in njen odtis

    • mojstra:

    • Schongauer

    • Durer

    • v 17. stoletju ga skoraj spodrine jedkanica




    1. Jedkanica:

    • delamo z bakreno ali cinkovo ploščo

    • prevlečena s smolnatim premazom

    • z iglo se izpraska slika

    • po jedkanju v kislini, se plošča odtisne s tiskom z izbokline ali z vdolbine

    1. Akvatinta:

    • vrsta radiranke

    • podobni učinki kot s tušem

    1. Suhaigla:

    • delamo z bakreno ali cinkovo ploščo

    • s trirobo iglo se vpraska risba

    • plošča se odtisne v tisku z izdolbine


    Tehnike ploskega tiska


    1. Litografija:

    • matrica iz posebnega litografskega kamna - mehek, narezan v kvadre

    • z mastno litografsko kredo narišemo risbo

    • s čopičem premažemo s kislino

    • s kemikalijami namažemo tako, da je vidna le kreda

    • lahko tudi litografija s tušem (bolj lahkotno)




    1. Sitotisk (svilotisk, sevigrafija):

    • do 35 let za tiskanje vzorcev blaga

    • od 1960 naprej umetniška grafika

    • najlonsko sito napeto na kvadratni okvir

    • premažemo s fotografsko emulzijo v temi (sicer se strdi)

    • slika na prozorni papir (celuloid)

    • položimo na sito, ki je premazano z emulzijo in osvetlimo (kjer svetloba pride do sita se bo strdila, kjer pa svetloba ne pride skozi ostane mehka)

    • speremo z močnim curkom vode

    • prelijemo z barvo, spodaj je papir




    1. Monotipija:

    • grafika, ki zmore en sam odtis

    • vsaka grafika, ki nastane ni enaka drugi grafiki

    • dela se jo na različne načine:

    • oljne barve na ploskev - odtisne

    • steklo namažemo s slikarsko barvo


    Slikarske tehnike


    • Sestavljena iz barvnih lis.


    1. Akvarel:

    • akvarelne barve so zmes: pigment in vodoodporno topilo

    • slika se na akvarelski papir (tudi navadni risalni list)

    • uporablja se veliko vode

    • bela barva se ne uporablja (svetli se z vodo, bele lise so nepobarvane)

    • je svetel in deluje lahkotno, prosojno (riše se hitro)

    • lahko se slika na moker papir (barve se prelivajo) ali na suh papir (barve se ne prelivajo)


    2. Gvaš:

    • plakatna tempera (gvaš barva)

    • nanaša se na papir, karton v debelih barvnih nanosih s čopičem in včasih s slikarskimi lopatkami

    • pred nanosom se mešajo z belo (lepši učinek)


    3. Tempera:

    • prava tempera: barvilo in organska snov za vezivo (mleko, jajčni rumenjak)

    • slika se počasi in previdno na les ali steno

    • tanki barvni nanosi in se lahko nanaša eden na drugega, tako sijejo barve ena skozi drugo


    4. Oljne barve:

    • na prehodu iz srednjega veka v renesanso

    • mojster iz Flemala izumi nove barve - oljne barve: pigmenti in lanena olja

    • lahko se niansira, dobi lazure, lahko debelejši nanos, da se popravljati

    • grundirano (podloženo) platno ali les

    • slabe lastnosti: z leti precej potemnijo, sušijo se zelo počasi (nekaj dni)

    • Mona Lisa slikana 4 leta (zaradi številnih lazur)




    1. Akrilne barve:

    • hitro se suši

    • v vodi topna

    • iz umetne smole

    • ko se posuši, se ne topi več v vodi


    6. Freska:

    1. al secco (na suho)

    • bolj kratkotrajen

    • tehnično ni tako zahteven

    1. al fresco (na vlažno)

    • na vlažen omet

    • zelo trajen




    1. Evkavstika:

    • kepa voska in pigmenta

    • vosek nad gorilnikom topi barve

    • z lopato se nanese na podlago

    • z železna paličico, ki žari, se gre po barvah, da se sprimejo


    8. Vitraž:

    • razvije v 9-10 stol.

    • vodilna Francija

    • slika na steklo, okno

    • steklo in svinec

    • Chanties (katedrala)


    9. Mozaik:

    • iz barvnih kamenčkov sestavljena slika

    • v Rimski umetnosti marmor

    • v starokrščanska umetnost se uporablja moransko steklo in nastanejo bolj žive barve

    • naredi se karton

    • pogrne se ga po tleh

    • prostorčke med kamenčki se zalije z lepilom

    • spere se in zbrusi

    • potem se da na steno, tla ali strop


    10. Tapiserija:

    • največ v srednjem veku

    • na poseben način tkane stenske preproge

    • obstajajo ročno tkana ali vezena

    • razcvet v 15. stol. predvsem v Franciji

    • v banki pri Maximarketu so še vedno (dela najbolj uglednih slovenskih slikarjev)


    11. Pastel:

    • bolj podobna risarski tehniki

    • krede zelo rahle (pigment in zlepljen rahel prah)

    • riše se na barvni karton, ki se zaščiti

    • Ludvig Pandur - Mariborčan - dober v pastelu

    kiparske tehnike




    • Material je zelo pomemben (še bolj pomemben kot pri slikarstvu), material pogojuje obliko in ima majhen repertuar možnih oblik

    • staro tradicionalno kiparstvo (pred 20. stoletjem) sta obstajali 2 glavni metodi dela:

    • klesanje - skulptura: z odvzemanjem materiala - trden, kompakten

    • modeliranje - plastika z odvzemanjem in gnetenjem (gnetljiv material - glina, ki ga nanašamo na ogrodje)

    • preden žgemo damo dol z ogrodja, ker se ta skrči (10 - 14%)

    • žgemo pri temperaturi 10000C do 18000C

    • barva gline je odvisna od temperature žganja in kemične sestave gline same

    1. Terra-cotta (žgana glina):



    • barve od bele, rumene, oker, rdeče, temno vijolične, sive do črne

    • nato še enkrat žgemo v peči (1200 - 1800 stopinj) in dobimo glazirano keramiko.

    • glinaste kipe lahko odlijemo v kak drug material in dobimo kalup - negativ kipa; kiparji sami ne odlijejo takoj v bronu; najprej odlijejo v mavec, nato pa mavec odnesejo k livarju, da naredi bronast odlitek

    • glazura: prebarvamo z mineralnimi barvami

    Ogrodje, na katerem naredimo plastiko:



    • razdelimo na pol s ploščicami

    • nanesemo nanj 1 cm mavca

    • polovica gre lahko dol, drugo polovico vzamemo ven

    • kalup premažemo s kalijevim milom, da se z mavcem ne sprime

    • nato vanj vlijemo še en mavec

    2. Tehnika izgubljenega voska (odlitek v bron):



    • kip: jedro iz šamotne gline, čez vosek naredimo negativ

    • vanj vlijemo bron, da se vosek stopi

    • potem ga po kanalčkih odlijemo




    • cizeliranje: popravljanje podrobnosti bronovih odlitkov (danes največkrat tega ne delajo)

    • faktura: sledovi orodja v materialu, sledovi roke (ta se s cizeliranjem uniči)

    Te tehnike so še zelo stare - stara kamena doba (Willendorfska Venera, žgana glina, kosti)



    Bronovi odlitki - v bronasti dobi

    Danes so te tehnike le bolj enostavne, bolj popolne, zanje pa obstajajo boljši pripomočki.

    Download 44.5 Kb.




    Download 44.5 Kb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa



    Animizem se je razvil v mlajši kameni dobi. Takrat naj bi vse stvari, za katere so menili, da so žive (živali, rastline), dobile dušo. Ikonoklazem

    Download 44.5 Kb.