Vrste umetnosti
V prazgodovinski dobi so verovali v različne stvari: animizem, totemizem, ...
Animizem se je razvil v mlajši kameni dobi. Takrat naj bi vse stvari, za katere so menili, da so žive (živali, rastline), dobile dušo.
Ikonoklazem je prepoved upodabljanja božanstev, človeka. V krščanstvu pomeni islamu “v začetku”
Umetnost delimo na:
kreativna: skladatelji, sceneristi, arhitekti..., ki ustvarjajo nekaj novega in do takrat še neznanega
interpretivna: glasbeniki, igralci, zidarji, plesalci..., ki interpretirajo kreativno
Poznamo različne podzvrsti umetnosti:
Glasbena umetnost - umetnost v času (čas je minljiv, torej se po izvajanju konča)
Likovna umetnost - umetnost v prostoru (prostor je trajen neglede na čas, torej ostane v prostoru)
slikarstvo in grafika
kiparstvo
arhitektura
Konceptualna umetnost - ideja je pomembnejša od same izvedbe umetnine
Uporabna umetnost - njena glavna funkcija je uporabnost, praktičnost, šele za tem pride umetniška vrednost:
umetna obrt (izdelava umetniških predmetov za praktično uporabo - vaze, krožniki, ...)
grafični design (oblikovanje plakatov, naslovnic, reklam, embalaž)
načrtovanje uporabnih predmetov (umetniških)
Slika
Je dvodimenzionalna umetnost. Z njo pa je mogoče pričarati s posebnim risanjem ustvariti tudi navidezno tretjo dimenzijo.
formalna analiza: kako jo je umetnik narisal
inkonografija, ikonologija: kaj je umetnik narisal
Ikonografija - ukvarja se z motivom likovnega dela; pove, kaj likovno delo opisuje, opisuje motiv in pove od kje je pobran
Ikonologija - pove, kdaj se je motiv prvič pojavil, kako je bil v različnih obdobjih obravnavan, kje in kako se je spreminjal, razvijal in zakaj
Motiv, snov, akt
Motiv: kar slika prikazuje in je slikano direktno po nečem
portret
upodobitev določene osebe
figura: žanri (prizori iz vsakdanjega življenja)
mitološka podoba
zgodovinska podoba
religiozna podoba
alegorija ali prispodoba (abstrakten pojem upodobljen: letni časi so ljudje), alegorija pravice, ognja
fr. romantik: Dalacroix - Svoboda vodi ljudstvo
umetnosti: Prešernova muza
figura: vodnjak 3 kranjskih rek
Rembrant: The night watch - skupinski portret
Goya: kraljeva družina Karla IV. - družinski portret (Goya je bil dvorni slikar na španskem dvoru - upodablja tudi družbeni položaj - značilno za reprezentativni portret
Gericault (začetnik romantike v slikarstvu), ki je sicer povezana s potopom ladje Meduze, ko so ljudje spoznali grozo v notranjosti človeka
avtoportret:
prvič se pojavi v Grčiji (Fidias), nato v renesansi
kristomorfni avtoportret s potezami Kristusa
akt
upodobitev golega človeškega telesa
Willendorfska Venera - iz apnenca pobarvanega z rdečo kredo:
v arhaični dobi Grčije: veliki kamniti kipi - samo mladeniči (goli)
v klasični dobi Grčije: še ni ženskih aktov, samo en pol-akt
v poklasični dobi Grčije: Praksiteles: prvi izkleše prvi ženski akt v dobi Grčije - Knidska Afrodita
v srednjem veku izgine akt za več kot 1000 let, dovoljen samo akt: Adam in Eva, pogubljeni grešniki v peklu
v renesansi (prvi: Donnatelov David) se telo občuduje - veliko aktov
Ingres, Jean Auguste Dominique, Akt “Grande Odalisque”
Snov: kar slika prikazuje in je bolj abstraktno (mitološko, literarno)
Motivi Davida
najstarejši Danatellov - začetnik renesanse v kiparstvu (1430-32)
Ikonografija: motiv iz svetega pisma Stare zaveze (elementi: meč, frača, goljatova glava).
Ikonologija: Izziv akta se pojavi prvič v Firencah, ker je edino italijansko mesto, ki je kljubovalo razvoju Milana. Enačili so se z Davidom.
Michelangelov (1501 - 1504)
Ikonografija: ima pračo, ki jo drži čez glavo
Ikonologija: naredil ga je pred dejanjem, ker se je enačil z njim (od Boga izbran, da bo naredil nekaj veličastnega)
Berninijev (1623), baročni kipar (Italija), naredil v Rimu vodnjak 4 svetovnih rek,
Ikonografija: vrti pračo in je oblečen v draperijo
Ikonologija: oblečen, ker se odraža z igro svetlobe in sence; draperija mu dopušča večje odstope; je v gibanju, ker v baroku prevladuje gibanje; veže prostor, okoliški prostor je upoštevan, vendar ni upodobljen
Kip:
absoluten prostor (tam, kjer stoji)
relativen prostor (vse, kar je vključeno zraven)
Motiv pokrajine
Kot samostojen motiv se pojavi šele v 17. stoletju, kot ozadje tudi prej (brez osvetljave, vremena - le šablona), izjema v renesansi (Giorgion - Nevihta), ima otožno razpoloženje in je osvetljena
[tafažne figurice - ljudje na slikah pokrajin, ki so služile za nekakšno pretvezo, da so ljudje risali pokrajino (po uveljavitvi pokrajine)
panorame: široki pogledi na cela mesta ali na gorske masive
Vermeer: Pogled na Delf
veduta: ozki, omejeni pogledi na ulico, trg, vrste hiš, pokrajino
France Kralj: Pred pošto v Ljubljani
Rihard Jakopič: Križanke
Ivan Grohar: [kofja Loka v snegu
marina: obmorska krajina
Monet: Vzhajajoče sonce, impresija
Turner: Ladja s sužnji
Motiv tihožitja
Upodobitev mrtvih in negibnih stvari, ki jih je slikar sam razporedil. Kakor pokrajina se pojavi kot samostojen motiv šele v 17. stoletju.
Slike brez motiva
Kaudinsky: odšel v München, kjer se je posvetil glasbi in slikarstvu; delal je slike, ki bi delovale samo z barvami
1911: prva njegova razstava abstraktne umetnosti “Slika je ploskev pokrita z barvami in linijami”
Teozotija (duhovna smer) - vplivala na njegovo mišljenje (aura - energijski ovoj okrog človeka); vsakemu razpoloženju je iskal primerno barvo - nepredmetno, abstraktno, nesimetrično slikarstvo.
Materiali, tehnika risbe, slike
Risarske tehnike
Poznamo naslednje risarske tehnike (črta in ton):
grafit
oglje
grafika
tuš
kreda
svinec
lavirana risba - senčena z tušem v vodi (prej napisano s peresom)
sepija - posebna vrsta rjavega tuša
trstika - imenujemo poševno trstje
Tehnike visokega tiska
Lesorez:
razvil v Nemčiji v 14. stol.
vrezovanje risbe na leseno ploščo
z odtiskovanjem dobimo njeno podobo
Linorez:
vrezovanje risbe na linolej
z odtiskovanjem dobimo njeno podobo
lahko je večbarvna podoba
Tehnike globokega tiska
Bakrorez:
vrezovanje risbe v bakreno ploščo in njen odtis
mojstra:
Schongauer
Durer
v 17. stoletju ga skoraj spodrine jedkanica
Jedkanica:
delamo z bakreno ali cinkovo ploščo
prevlečena s smolnatim premazom
z iglo se izpraska slika
po jedkanju v kislini, se plošča odtisne s tiskom z izbokline ali z vdolbine
Akvatinta:
vrsta radiranke
podobni učinki kot s tušem
Suhaigla:
delamo z bakreno ali cinkovo ploščo
s trirobo iglo se vpraska risba
plošča se odtisne v tisku z izdolbine
Tehnike ploskega tiska
Litografija:
matrica iz posebnega litografskega kamna - mehek, narezan v kvadre
z mastno litografsko kredo narišemo risbo
s čopičem premažemo s kislino
s kemikalijami namažemo tako, da je vidna le kreda
lahko tudi litografija s tušem (bolj lahkotno)
Sitotisk (svilotisk, sevigrafija):
do 35 let za tiskanje vzorcev blaga
od 1960 naprej umetniška grafika
najlonsko sito napeto na kvadratni okvir
premažemo s fotografsko emulzijo v temi (sicer se strdi)
slika na prozorni papir (celuloid)
položimo na sito, ki je premazano z emulzijo in osvetlimo (kjer svetloba pride do sita se bo strdila, kjer pa svetloba ne pride skozi ostane mehka)
speremo z močnim curkom vode
prelijemo z barvo, spodaj je papir
Monotipija:
grafika, ki zmore en sam odtis
vsaka grafika, ki nastane ni enaka drugi grafiki
dela se jo na različne načine:
oljne barve na ploskev - odtisne
steklo namažemo s slikarsko barvo
Slikarske tehnike
Sestavljena iz barvnih lis.
1. Akvarel:
akvarelne barve so zmes: pigment in vodoodporno topilo
slika se na akvarelski papir (tudi navadni risalni list)
uporablja se veliko vode
bela barva se ne uporablja (svetli se z vodo, bele lise so nepobarvane)
je svetel in deluje lahkotno, prosojno (riše se hitro)
lahko se slika na moker papir (barve se prelivajo) ali na suh papir (barve se ne prelivajo)
2. Gvaš:
plakatna tempera (gvaš barva)
nanaša se na papir, karton v debelih barvnih nanosih s čopičem in včasih s slikarskimi lopatkami
pred nanosom se mešajo z belo (lepši učinek)
3. Tempera:
prava tempera: barvilo in organska snov za vezivo (mleko, jajčni rumenjak)
slika se počasi in previdno na les ali steno
tanki barvni nanosi in se lahko nanaša eden na drugega, tako sijejo barve ena skozi drugo
4. Oljne barve:
na prehodu iz srednjega veka v renesanso
mojster iz Flemala izumi nove barve - oljne barve: pigmenti in lanena olja
lahko se niansira, dobi lazure, lahko debelejši nanos, da se popravljati
grundirano (podloženo) platno ali les
slabe lastnosti: z leti precej potemnijo, sušijo se zelo počasi (nekaj dni)
Mona Lisa slikana 4 leta (zaradi številnih lazur)
Akrilne barve:
hitro se suši
v vodi topna
iz umetne smole
ko se posuši, se ne topi več v vodi
6. Freska:
al secco (na suho)
bolj kratkotrajen
tehnično ni tako zahteven
al fresco (na vlažno)
na vlažen omet
zelo trajen
Evkavstika:
kepa voska in pigmenta
vosek nad gorilnikom topi barve
z lopato se nanese na podlago
z železna paličico, ki žari, se gre po barvah, da se sprimejo
8. Vitraž:
razvije v 9-10 stol.
vodilna Francija
slika na steklo, okno
steklo in svinec
Chanties (katedrala)
9. Mozaik:
iz barvnih kamenčkov sestavljena slika
v Rimski umetnosti marmor
v starokrščanska umetnost se uporablja moransko steklo in nastanejo bolj žive barve
naredi se karton
pogrne se ga po tleh
prostorčke med kamenčki se zalije z lepilom
spere se in zbrusi
potem se da na steno, tla ali strop
10. Tapiserija:
največ v srednjem veku
na poseben način tkane stenske preproge
obstajajo ročno tkana ali vezena
razcvet v 15. stol. predvsem v Franciji
v banki pri Maximarketu so še vedno (dela najbolj uglednih slovenskih slikarjev)
11. Pastel:
bolj podobna risarski tehniki
krede zelo rahle (pigment in zlepljen rahel prah)
riše se na barvni karton, ki se zaščiti
Ludvig Pandur - Mariborčan - dober v pastelu
kiparske tehnike
Material je zelo pomemben (še bolj pomemben kot pri slikarstvu), material pogojuje obliko in ima majhen repertuar možnih oblik
staro tradicionalno kiparstvo (pred 20. stoletjem) sta obstajali 2 glavni metodi dela:
klesanje - skulptura: z odvzemanjem materiala - trden, kompakten
modeliranje - plastika z odvzemanjem in gnetenjem (gnetljiv material - glina, ki ga nanašamo na ogrodje)
preden žgemo damo dol z ogrodja, ker se ta skrči (10 - 14%)
žgemo pri temperaturi 10000C do 18000C
barva gline je odvisna od temperature žganja in kemične sestave gline same
1. Terra-cotta (žgana glina):
barve od bele, rumene, oker, rdeče, temno vijolične, sive do črne
nato še enkrat žgemo v peči (1200 - 1800 stopinj) in dobimo glazirano keramiko.
glinaste kipe lahko odlijemo v kak drug material in dobimo kalup - negativ kipa; kiparji sami ne odlijejo takoj v bronu; najprej odlijejo v mavec, nato pa mavec odnesejo k livarju, da naredi bronast odlitek
glazura: prebarvamo z mineralnimi barvami
Ogrodje, na katerem naredimo plastiko:
razdelimo na pol s ploščicami
nanesemo nanj 1 cm mavca
polovica gre lahko dol, drugo polovico vzamemo ven
kalup premažemo s kalijevim milom, da se z mavcem ne sprime
nato vanj vlijemo še en mavec
2. Tehnika izgubljenega voska (odlitek v bron):
kip: jedro iz šamotne gline, čez vosek naredimo negativ
vanj vlijemo bron, da se vosek stopi
potem ga po kanalčkih odlijemo
cizeliranje: popravljanje podrobnosti bronovih odlitkov (danes največkrat tega ne delajo)
faktura: sledovi orodja v materialu, sledovi roke (ta se s cizeliranjem uniči)
Te tehnike so še zelo stare - stara kamena doba (Willendorfska Venera, žgana glina, kosti)
Bronovi odlitki - v bronasti dobi
Danes so te tehnike le bolj enostavne, bolj popolne, zanje pa obstajajo boljši pripomočki.
|