Animizem se je razvil v mlajši kameni dobi. Takrat naj bi vse stvari, za katere so menili, da so žive (živali, rastline), dobile dušo. Ikonoklazem

V prazgodovinski dobi so verovali v različne stvari: animizem, totemizem, ...

• 
  kreativna: skladatelji, sceneristi, arhitekti..., ki ustvarjajo nekaj novega in do takrat še neznanega
  
• 
  interpretivna: glasbeniki, igralci, zidarji, plesalci..., ki interpretirajo kreativno
  

1. 
   Glasbena umetnost - umetnost v času (čas je minljiv, torej se po izvajanju konča)
   
2. 
   Likovna umetnost - umetnost v prostoru (prostor je trajen neglede na čas, torej ostane v prostoru)
   

1. 
   slikarstvo in grafika
   
2. 
   kiparstvo
   
3. 
   arhitektura
   

3. 
   Konceptualna umetnost - ideja je pomembnejša od same izvedbe umetnine
   

1. 
   Uporabna umetnost - njena glavna funkcija je uporabnost, praktičnost, šele za tem pride umetniška vrednost:
   

1. 
   umetna obrt (izdelava umetniških predmetov za praktično uporabo - vaze, krožniki, ...)
   
2. 
   grafični design (oblikovanje plakatov, naslovnic, reklam, embalaž)
   
3. 
   načrtovanje uporabnih predmetov (umetniških)
   

Slika
Je dvodimenzionalna umetnost. Z njo pa je mogoče pričarati s posebnim risanjem ustvariti tudi navidezno tretjo dimenzijo.

• 
  formalna analiza: kako jo je umetnik narisal
  
• 
  inkonografija, ikonologija: kaj je umetnik narisal
  

• 
  Ikonografija - ukvarja se z motivom likovnega dela; pove, kaj likovno delo opisuje, opisuje motiv in pove od kje je pobran
  
• 
  Ikonologija - pove, kdaj se je motiv prvič pojavil, kako je bil v različnih obdobjih obravnavan, kje in kako se je spreminjal, razvijal in zakaj
  

• 
  Motiv: kar slika prikazuje in je slikano direktno po nečem
  
• 
  portret
  
• 
  upodobitev določene osebe
  
• 
  figura: žanri (prizori iz vsakdanjega življenja)
  
• 
  mitološka podoba
  
• 
  zgodovinska podoba
  
• 
  religiozna podoba
  
• 
  alegorija ali prispodoba (abstrakten pojem upodobljen: letni časi so ljudje), alegorija pravice, ognja
  
• 
  fr. romantik: Dalacroix - Svoboda vodi ljudstvo
  
• 
  umetnosti: Prešernova muza
  
• 
  figura: vodnjak 3 kranjskih rek
  

• 
  Rembrant: The night watch - skupinski portret
  
• 
  Goya: kraljeva družina Karla IV. - družinski portret (Goya je bil dvorni slikar na španskem dvoru - upodablja tudi družbeni položaj - značilno za reprezentativni portret
  
• 
  Gericault (začetnik romantike v slikarstvu), ki je sicer povezana s potopom ladje Meduze, ko so ljudje spoznali grozo v notranjosti človeka
  
• 
  avtoportret:
  
• 
  prvič se pojavi v Grčiji (Fidias), nato v renesansi
  
• 
  kristomorfni avtoportret s potezami Kristusa
  
• 
  akt
  
• 
  upodobitev golega človeškega telesa
  
• 
  Willendorfska Venera - iz apnenca pobarvanega z rdečo kredo:
  
• 
  v arhaični dobi Grčije: veliki kamniti kipi - samo mladeniči (goli)
  
• 
  v klasični dobi Grčije: še ni ženskih aktov, samo en pol-akt
  
• 
  v poklasični dobi Grčije: Praksiteles: prvi izkleše prvi ženski akt v dobi Grčije - Knidska Afrodita
  
• 
  v srednjem veku izgine akt za več kot 1000 let, dovoljen samo akt: Adam in Eva, pogubljeni grešniki v peklu
  
• 
  v renesansi (prvi: Donnatelov David) se telo občuduje - veliko aktov
  
• 
  Ingres, Jean Auguste Dominique, Akt “Grande Odalisque”
  

• 
  Snov: kar slika prikazuje in je bolj abstraktno (mitološko, literarno)
  

1. 
   najstarejši Danatellov - začetnik renesanse v kiparstvu (1430-32)
   

1. 
   Ikonografija: motiv iz svetega pisma Stare zaveze (elementi: meč, frača, goljatova glava).
   
2. 
   Ikonologija: Izziv akta se pojavi prvič v Firencah, ker je edino italijansko mesto, ki je kljubovalo razvoju Milana. Enačili so se z Davidom.
   

2. 
   Michelangelov (1501 - 1504)
   

1. 
   Ikonografija: ima pračo, ki jo drži čez glavo
   
2. 
   Ikonologija: naredil ga je pred dejanjem, ker se je enačil z njim (od Boga izbran, da bo naredil nekaj veličastnega)
   

3. 
   Berninijev (1623), baročni kipar (Italija), naredil v Rimu vodnjak 4 svetovnih rek,
   

1. 
   Ikonografija: vrti pračo in je oblečen v draperijo
   
2. 
   Ikonologija: oblečen, ker se odraža z igro svetlobe in sence; draperija mu dopušča večje odstope; je v gibanju, ker v baroku prevladuje gibanje; veže prostor, okoliški prostor je upoštevan, vendar ni upodobljen
   

• 
  absoluten prostor (tam, kjer stoji)
  
• 
  relativen prostor (vse, kar je vključeno zraven)
  

Kot samostojen motiv se pojavi šele v 17. stoletju, kot ozadje tudi prej (brez osvetljave, vremena - le šablona), izjema v renesansi (Giorgion - Nevihta), ima otožno razpoloženje in je osvetljena

• 
  [tafažne figurice - ljudje na slikah pokrajin, ki so služile za nekakšno pretvezo, da so ljudje risali pokrajino (po uveljavitvi pokrajine)
  
• 
  panorame: široki pogledi na cela mesta ali na gorske masive
  
• 
  Vermeer: Pogled na Delf
  
• 
  veduta: ozki, omejeni pogledi na ulico, trg, vrste hiš, pokrajino
  
• 
  France Kralj: Pred pošto v Ljubljani
  
• 
  Rihard Jakopič: Križanke
  
• 
  Ivan Grohar: [kofja Loka v snegu
  
• 
  marina: obmorska krajina
  
• 
  Monet: Vzhajajoče sonce, impresija
  
• 
  Turner: Ladja s sužnji
  

• 
  Kaudinsky: odšel v München, kjer se je posvetil glasbi in slikarstvu; delal je slike, ki bi delovale samo z barvami
  
• 
  1911: prva njegova razstava abstraktne umetnosti “Slika je ploskev pokrita z barvami in linijami”
  
• 
  Teozotija (duhovna smer) - vplivala na njegovo mišljenje (aura - energijski ovoj okrog človeka); vsakemu razpoloženju je iskal primerno barvo - nepredmetno, abstraktno, nesimetrično slikarstvo.
  

Materiali, tehnika risbe, slike

• 
  Poznamo naslednje risarske tehnike (črta in ton):
  
• 
  grafit
  
• 
  oglje
  
• 
  grafika
  
• 
  tuš
  
• 
  kreda
  
• 
  svinec
  
• 
  lavirana risba - senčena z tušem v vodi (prej napisano s peresom)
  
• 
  sepija - posebna vrsta rjavega tuša
  
• 
  trstika - imenujemo poševno trstje
  

1. 
   Lesorez:
   

• 
  razvil v Nemčiji v 14. stol.
  
• 
  vrezovanje risbe na leseno ploščo
  
• 
  z odtiskovanjem dobimo njeno podobo
  

2. 
   Linorez:
   

• 
  vrezovanje risbe na linolej
  
• 
  z odtiskovanjem dobimo njeno podobo
  
• 
  lahko je večbarvna podoba
  

1. 
   Bakrorez:
   

• 
  vrezovanje risbe v bakreno ploščo in njen odtis
  
• 
  mojstra:
  
• 
  Schongauer
  
• 
  Durer
  
• 
  v 17. stoletju ga skoraj spodrine jedkanica
  

2. 
   Jedkanica:
   

• 
  delamo z bakreno ali cinkovo ploščo
  
• 
  prevlečena s smolnatim premazom
  
• 
  z iglo se izpraska slika
  
• 
  po jedkanju v kislini, se plošča odtisne s tiskom z izbokline ali z vdolbine
  

1. 
   Akvatinta:
   

• 
  vrsta radiranke
  
• 
  podobni učinki kot s tušem
  

2. 
   Suhaigla:
   

• 
  delamo z bakreno ali cinkovo ploščo
  
• 
  s trirobo iglo se vpraska risba
  
• 
  plošča se odtisne v tisku z izdolbine
  

1. 
   Litografija:
   

• 
  matrica iz posebnega litografskega kamna - mehek, narezan v kvadre
  
• 
  z mastno litografsko kredo narišemo risbo
  
• 
  s čopičem premažemo s kislino
  
• 
  s kemikalijami namažemo tako, da je vidna le kreda
  
• 
  lahko tudi litografija s tušem (bolj lahkotno)
  

2. 
   Sitotisk (svilotisk, sevigrafija):
   

• 
  do 35 let za tiskanje vzorcev blaga
  
• 
  od 1960 naprej umetniška grafika
  
• 
  najlonsko sito napeto na kvadratni okvir
  
• 
  premažemo s fotografsko emulzijo v temi (sicer se strdi)
  
• 
  slika na prozorni papir (celuloid)
  
• 
  položimo na sito, ki je premazano z emulzijo in osvetlimo (kjer svetloba pride do sita se bo strdila, kjer pa svetloba ne pride skozi ostane mehka)
  
• 
  speremo z močnim curkom vode
  
• 
  prelijemo z barvo, spodaj je papir
  

3. 
   Monotipija:
   

• 
  grafika, ki zmore en sam odtis
  
• 
  vsaka grafika, ki nastane ni enaka drugi grafiki
  
• 
  dela se jo na različne načine:
  
• 
  oljne barve na ploskev - odtisne
  
• 
  steklo namažemo s slikarsko barvo
  

• 
  Sestavljena iz barvnih lis.
  

• 
  akvarelne barve so zmes: pigment in vodoodporno topilo
  
• 
  slika se na akvarelski papir (tudi navadni risalni list)
  
• 
  uporablja se veliko vode
  
• 
  bela barva se ne uporablja (svetli se z vodo, bele lise so nepobarvane)
  
• 
  je svetel in deluje lahkotno, prosojno (riše se hitro)
  
• 
  lahko se slika na moker papir (barve se prelivajo) ali na suh papir (barve se ne prelivajo)
  

• 
  plakatna tempera (gvaš barva)
  
• 
  nanaša se na papir, karton v debelih barvnih nanosih s čopičem in včasih s slikarskimi lopatkami
  
• 
  pred nanosom se mešajo z belo (lepši učinek)
  

• 
  prava tempera: barvilo in organska snov za vezivo (mleko, jajčni rumenjak)
  
• 
  slika se počasi in previdno na les ali steno
  
• 
  tanki barvni nanosi in se lahko nanaša eden na drugega, tako sijejo barve ena skozi drugo
  

• 
  na prehodu iz srednjega veka v renesanso
  
• 
  mojster iz Flemala izumi nove barve - oljne barve: pigmenti in lanena olja
  
• 
  lahko se niansira, dobi lazure, lahko debelejši nanos, da se popravljati
  
• 
  grundirano (podloženo) platno ali les
  
• 
  slabe lastnosti: z leti precej potemnijo, sušijo se zelo počasi (nekaj dni)
  
• 
  Mona Lisa slikana 4 leta (zaradi številnih lazur)
  

5. 
   Akrilne barve:
   

• 
  hitro se suši
  
• 
  v vodi topna
  
• 
  iz umetne smole
  
• 
  ko se posuši, se ne topi več v vodi
  

1. 
   al secco (na suho)
   

• 
  bolj kratkotrajen
  
• 
  tehnično ni tako zahteven
  

2. 
   al fresco (na vlažno)
   

• 
  na vlažen omet
  
• 
  zelo trajen
  

7. 
   Evkavstika:
   

• 
  kepa voska in pigmenta
  
• 
  vosek nad gorilnikom topi barve
  
• 
  z lopato se nanese na podlago
  
• 
  z železna paličico, ki žari, se gre po barvah, da se sprimejo
  

• 
  razvije v 9-10 stol.
  
• 
  vodilna Francija
  
• 
  slika na steklo, okno
  
• 
  steklo in svinec
  
• 
  Chanties (katedrala)
  

• 
  iz barvnih kamenčkov sestavljena slika
  
• 
  v Rimski umetnosti marmor
  
• 
  v starokrščanska umetnost se uporablja moransko steklo in nastanejo bolj žive barve
  
• 
  naredi se karton
  
• 
  pogrne se ga po tleh
  
• 
  prostorčke med kamenčki se zalije z lepilom
  
• 
  spere se in zbrusi
  
• 
  potem se da na steno, tla ali strop
  

• 
  največ v srednjem veku
  
• 
  na poseben način tkane stenske preproge
  
• 
  obstajajo ročno tkana ali vezena
  
• 
  razcvet v 15. stol. predvsem v Franciji
  
• 
  v banki pri Maximarketu so še vedno (dela najbolj uglednih slovenskih slikarjev)
  

• 
  bolj podobna risarski tehniki
  
• 
  krede zelo rahle (pigment in zlepljen rahel prah)
  
• 
  riše se na barvni karton, ki se zaščiti
  
• 
  Ludvig Pandur - Mariborčan - dober v pastelu
  

kiparske tehnike

• 
  Material je zelo pomemben (še bolj pomemben kot pri slikarstvu), material pogojuje obliko in ima majhen repertuar možnih oblik
  
• 
  staro tradicionalno kiparstvo (pred 20. stoletjem) sta obstajali 2 glavni metodi dela:
  
• 
  klesanje - skulptura: z odvzemanjem materiala - trden, kompakten
  
• 
  modeliranje - plastika z odvzemanjem in gnetenjem (gnetljiv material - glina, ki ga nanašamo na ogrodje)
  
• 
  preden žgemo damo dol z ogrodja, ker se ta skrči (10 - 14%)
  
• 
  žgemo pri temperaturi 1000⁰C do 1800⁰C
  
• 
  barva gline je odvisna od temperature žganja in kemične sestave gline same
  

1. Terra-cotta (žgana glina):

• 
  barve od bele, rumene, oker, rdeče, temno vijolične, sive do črne
  
• 
  nato še enkrat žgemo v peči (1200 - 1800 stopinj) in dobimo glazirano keramiko.
  
• 
  glinaste kipe lahko odlijemo v kak drug material in dobimo kalup - negativ kipa; kiparji sami ne odlijejo takoj v bronu; najprej odlijejo v mavec, nato pa mavec odnesejo k livarju, da naredi bronast odlitek
  
• 
  glazura: prebarvamo z mineralnimi barvami
  

Ogrodje, na katerem naredimo plastiko:

• 
  razdelimo na pol s ploščicami
  
• 
  nanesemo nanj 1 cm mavca
  
• 
  polovica gre lahko dol, drugo polovico vzamemo ven
  
• 
  kalup premažemo s kalijevim milom, da se z mavcem ne sprime
  
• 
  nato vanj vlijemo še en mavec
  

2. Tehnika izgubljenega voska (odlitek v bron):

• 
  kip: jedro iz šamotne gline, čez vosek naredimo negativ
  
• 
  vanj vlijemo bron, da se vosek stopi
  
• 
  potem ga po kanalčkih odlijemo
  

• 
  cizeliranje: popravljanje podrobnosti bronovih odlitkov (danes največkrat tega ne delajo)
  
• 
  faktura: sledovi orodja v materialu, sledovi roke (ta se s cizeliranjem uniči)
  

Te tehnike so še zelo stare - stara kamena doba (Willendorfska Venera, žgana glina, kosti)