• Sestavni deli stružnice Postelja
  • Utorno in navojno vreteno
  • Vpenjanje z vpenjalno glavo
  • Vpenjanje nesimetričnih obdelovancev
  • Vpenjanje s pomočjo stročnic
  • Vrste stružnic stružnice




    Download 56.44 Kb.
    Sana24.03.2017
    Hajmi56.44 Kb.


    3.5.1.1 VRSTE STRUŽNIC

    STRUŽNICE

    Od vseh odrezavalnih strojev največ uporabljamo stružnice. So odrezovalni stroji, ki imajo krožno glavno gibanje obdelovanca in premočrtno podajalno gibanje noža. Podajanje nožev je lahko vzdolžno (paralelno z osjo obdelovanca), prečno (pravokotno na os obelovnca) ali kombinirano

     

    Poleg struženja lahko na stružnicah še vrtamo, grezimo, povrtavamo, brusimo, vrezujemo navoje itd. Osnovna razdelitev stružnic je v:



    preproste

    univerzalne

    revolverske

    avtomatske

    specialne stružnice (čelne in karuselne stružnice)



    1 Preproste stružnice

    SREDNJEVEŠKA STRUŽNICA : Stružnice so poznali že v srednjem veku. Vsa gibanja so opravljali ročno, nadaljni razvoj stružnic pa so v srednjem veku zavirale močne cehovske obrtniške organizacije.

     

     



    PREPROSTA STRUŽNICA

    sss22.jpg (23360 bytes)

    Je podobna univerzalni, le da nima nekaterih manj važnih sestavnih delov. Uporabljamo jo za preprosta dela. Običajno sestojijo iz postelje preprostega vretenjaka, konjička in preprostih sani. Običajno so to majhne stružnice za domačo delavnico, za popravilo drobnih predmetov (urarska stružnica) ali za obdelavo lesa.

    Stružnico v kombinaciji z vrtalnim stroje je primerna za domačo obrt – proizvajalec KNUTH

    sss23.jpg (29642 bytes)

    2 UNIVERZALNA STRUŽNICA

    Uporabljamo jo za posamično proizvodnjo, pa tudi za majhne serije. Primerna je za remontne delavnice in tudi povsod tam, kjer želimo imeti vsestranski stroj. Poznamo univerzalne stružnice različnih proizvajalcev, katere se med seboj ločijo v malenkostih (KNUTH in COMEV).

    Univerzalna stružnica ima ločen poseben mehanizem za vzdolžno in prečno podajanje s pomočjo utornega vretena. S pomočjo navojnega vretena in dvodelne matice lahko vrezujemo navoje s profilnimi orodji. Poleg navojnega in utornega vretena imajo vzporedno z njima še vreteno za hitri vklop in izklop stroja ali še četrto vreteno za preklapljanje podajalnega gibanja. Na univerzalni stružnici lahko stružimo vzdolžno, prečno, stožčasto, vrezujemo navoje, stružimo arhimedovo spiralo, poleg tega pa lahko še vrtamo, grezimo, povrtavamo, režemo navoje z navojnimi vrezniki in čeljustmi, ročno poliramo. Dodatni pripomočki pa omogočajo še struženje krogle, kopiranje, brušenje...

    sss24a.jpg (60007 bytes)

     

    sss24b.jpg (44109 bytes)



    Sestavni deli stružnice

    Postelja - povezuje glavne sestavne dele v celoto. Skoraj vedno je iz sive litine, ker ima ta material dobre livne sposobnosti in ker ima ogljik v obliki grafita, kar daje sivi litini dobre drsne lastnosti. V bistvu imamo na postelji obdelanih dvoje ploskev: drsne in nosilne ploskve. Drsne ploskve predstavljajo vodila, po katerih drse sani s suporti in na drugi strani še konjiček. Vodila so tudi ustrezno termično obdelana. Postelja mora biti ustrezno toga , odstranjevanje odrezkov naj bo lahko, vodila pa morajo biti zaščitena pred padajočomi odrezki.

    sss25.jpg (16567 bytes)

    Postelja ima lahko tudi posebno poglobitev v bližini vretenjaka, da lahko stružimo tudi krajše predmete z velikim premerom.



    Pogon stružnice

    sss26.jpg (10711 bytes)

    Elektromotor je pritrjen na postelji ali nogi stroja na tak način, da je mogoče jermen primerno zategovati. Da se vibracije elektromotorja ne prenašajo na stroj, je lahko elektromotor na posebnem temelju, kar pa je za prakso neprimerno.



    Vretenjak

    V vretenjaku je glavno vreteno s svojimi ležaji. Glavno vreteno dobiva pogon od menjalnika, ki je v celoti vgrajen v vretenjak. Najpogostejši so menjalniki s pomičnimi zobmi, ker je ta vrsta najcenejša in porabi malo moči. Stružnica ima tudi mehanizem za predhodno izbiranje števila vrtljajev, s katerim želimo delati v naslednji operaciji. Mehanizem je lahko mehaničen ali električen.

    Spredaj ima glavno vreteno grobi zunanji desni navoj ali pa standardiziran konus, na katerega pritrdimo vpenjala. Na notranji strani glavnega vretena je konus, v katerega vstavimo sredilno konico ali v izjemnih primerih vrtalno glavo.

    Glavno vreteno je zelo togo, največji poves zaradi upogiba je manjši od 0,001mm, če vreteno obremenimo s silo 250N. Ležaji glavnega vretena so največkrat kotalni s povečano natančnostjo.



    glavno vreteno.jpg (18226 bytes)

    Sani s suporti

    sss27a.jpg (16307 bytes)

    sss27c.jpg (23561 bytes)

    Sani drsijo po ustreznih vodilih na postelji. Omogočajo nam različna podajalna gibanja noža, ki je vpet na vrhu križnega suporta. Križni suport lahko premikamo samo ročno v vzdolžni ali poševni smeri.

    ,

    sss27d.jpg (23836 bytes)

    Paziti moramo na pravilno vpetje noža.







     

    sss27b.jpg (21458 bytes)

    Vzdolžno podajanje nam omogoča gibanje sani po vodilih postelje,

    sss27e.jpg (20168 bytes)

    prečni suport pa je potreben za prečno podajanje.

    Kadar želimo stružiti stožčasto, obrnemo vrtljivi del za ustrezen kot. Glavne vzdolžne sani in prečni suport lahko premikamo tako ročno kot strojno in sicer neodvisno od glavnega pogona.

    sss27f.jpg (22510 bytes)

    Na spodnji strani je pogonska plošča, v kateri so določeni elementi,

     

    sss27g.jpg (21010 bytes)

    ki nam določajo prečni

     

    sss27h.jpg (21575 bytes)

    in vzdolžni pomik.

    Vzdolžno podajanje dosežemo z vrtenjem zobnika po zobati letvi, ki je pritrjena na spodnji strani vodil postelje, prečno podajanje pa s pomočjo prečnega vretena in matice.

    Utorno in navojno vreteno

    Podajalni menjalnik poganja utorno in navojno vreteno. Kadar režemo navoj, se vrti navojno vreteno in preko dvodelne matice - ki jo stisnemo preko ekscentra - vleče sani z zahtevano hitrostjo.



    sss28a.jpg (28683 bytes)

    Pri tem morata biti gibanji glavnega in navojnega vretena med seboj usklajeni. Med enim vrtljajem obdelovanca se mora nož premaknit za en korak navoja naprej.



    sss28b.jpg (25949 bytes)

    Da se ne bi navojno vreteno in dvodelna matica prehitro izrabila uporabljamo za običajno podajanje v vzdolžni in prečni smeri utorno vreteno, ki preko polža poganja dele v pogonski plošči.



    Vpenjanje obdelovancev

    Obdelovanec je pri struženju lahko vpet na različne načine :



    sss29.jpg (24217 bytes)

    samo enostransko v vpenjalni glavi ali v vpenjalni stročnici

    med dvema konicama

    enostransko in na drugi strani podprt s konico

    enostransko in blizu druge strani podprt z lineto

    med dvema konicama in vmes dodatno podprt z eno ali več linetami

    enostransko in na drugi strani podprt s konico, vmes pa še dodatno podprt z lineto

     

    Vpenjanje z vpenjalno glavo



    sss30a.jpg (11415 bytes)

    Hitro vpenjanje obdelovancev, čeprav ne najnatančnejše, opravimo na stružnici s pomočjo tri ali štiričeljustnih obdelovalnih glavah . Vpenjalno glavo privijemo ročno na glavo glavnega vretena.



    sss30b.jpg (24312 bytes)

    Vpenjalna glava ima v notranjosti arhimedovo spiralo, ki pomika čeljusti.sss30c.jpg (16773 bytes)

     

    Arhimedovo spiralo vrtimo s pomočjo stožčastega zobnika. Slabost te glave je obraba spirale, zato postane lahko sčasoma netočna. Prednost pa je v tem, da dobimo veliko vpenjalno silo.



    sss30d.jpg (14697 bytes)

    Vpenjanje nesimetričnih obdelovancev

    sss31.jpg (20097 bytes)

    Včasih obdelujemo tudi nesimetrične obdelovance, ki jih vpenjamo v plano ploščo. Na glavo glavnega vretena jo privijemi kot vpenjalno glavo. Na plani plošči so štiri (za razliko od vpenjalne glave) med seboj neodvisne čeljusti, ki jih lahko premikamo vsako zase. Nasprotna masa nam služi za balansiranje.



    Vpenjanje med konicami

    sss32.jpg (17331 bytes)

    Ta način vpenjanja uporabljamo za dolge valjaste obdelovance. Na obdelovanec pritrdimo stružno srce, ki se z enim delom naslanja na sojemno ploščo s čepom. Prek čepa se vrtilno gibanje iz delovnega vretena prenaša na obdelovanec.



    sss32b.jpg (36836 bytes)

    Če hočemo stružiti obdelovance med konicami, moramo obdelovancu izvrtati središčno gnezdo, le-ta pa so standardizirana. Središčno gnezdo sestoji iz luknje in vgreznine, ki ima pri lažjih obdelovancih kot 600 pri težjih pa 900. Naredimo jih s pomočjo središčnega svedra.



    sss33.jpg (34663 bytes)

    Na drugi strani pa se obdelovanec naslanja na konico v konjičku.

    Vpenjanje med konicami je natančnejše od vpenjanja v vpenjalni glavi, je pa zato zamudnejše.

    Linete

    sss34a.jpg (17732 bytes)

    Dolge obdelovance dodatno podpremo tudi z linetami. Poznamo pomične, ki jih pritrdimo na sani. Te so ponavadi odprte, kar pa ni nujno.



    sss34b.jpg (57272 bytes)

     

    Fiksne linete, ki jih pritrdimo na posteljo, so običajno zaprte.



    sss34c.jpg (33876 bytes)

     

    Vpenjanje s pomočjo stročnic



    sss35.jpg (15739 bytes)

    Stročnice uporabljamo bolj na avtomatskih stružnicah - za vpenjanje materiala, ki je v palicah. Uporablja se za velike serije. Prednost tega vpenjanja je, da ni potrebno vedno znova vstavljati novega materiala, zato je obdelava samo za preproste majhne obdelovance. Delovanje je podobno delovanju tehničnemu svinčniku.



    Konjiček

    sss36a.jpg (26696 bytes)

    Je opora, če podpiramo dolge obdelovance, ki jih vpenjamo med konicami. Poleg konice lahko v konjička vpenjamo tudi razno orodje, največkrat svedre pa tudi grezila in povrtala, ki jim konjiček omogoča ročno podajalno gibanje. Konjiček lahko ročno pomikamo po vodilih postelje in ga z ročico zaustavimo in pritrdimo na želeno mesto. Važno je da je konica konjička in konica v glavnem vretenu v isti osi .



    sss36c.jpg (23194 bytes)

    Konjiček lahko premaknemo za nekaj mm tudi v prečni smeri, kar nam omogoča tudi struženje stožcev z majhnim kotom.


    REVOLVERSKE STRUŽNICE

    Glavna značilnost teh stružnic je v tem, da imajo namesto konjička revolversko glavo. Pritrjena je na revolverske sani.



    sss37a.jpg (34888 bytes)

    Uporabljamo jih za serijsko obdelavo takšnih obdelovancev, pri katerih je treba delati z različnimi orodji: raznimi noži, svedri, povrtali itd., pri čemer se morajo ta orodja razvrstiti v določenem zaporedju. Orodja so spravljena v skladišče, ki ga imenujemo revolverska glava.



    sss37b.jpg (22559 bytes)

    sss37c.jpg (37297 bytes)

    V glavo vpnemo orodja že pred delom, zato jih med delom ni potrebno snemati in ponovno vpenjati, ampak glavo zavrtimo za določen kot, da pride sledeče orodje v delovni položaj. Zahtevani premer obdelovanca je določen že z samim položajem orodja v revolverski glavi in zato posebno nastavitveno gibanje ni potrebno.

     

    Glavni deli so enaki kot pri univerzalni stružnici, razen revolverske glave.



    Najvažnejše naloge revolverske glave:

    • Skladiščenje - v njej so pritrjena orodja kot v skladišču.

    • Centriranje orodja - da vsako orodje kar najbolj natančno vrača vedno v isti položaj.

    • Pozicioniranje orodja - za vsako orodje mora biti natančno določen kotni položaj glave.

    sss37d.jpg (35416 bytes)

    Poznamo zvezdasto

    sss37e.jpg (52297 bytes)

    in bobnasto revolversko glavo

    Revolverske stružnice so lahko delno avtomatizirane – CNC revolverske stružnice.

    sss37f.jpg (29188 bytes)

     

    Revolverska stružnica je stružnica, ki se uporablja predvsem za obdelavo takšnih obdelovancev, pri katerih je potrebno delati z različnimi orodji (stružnimi noži, svedri, grezili, povrtali), pri čemer se morajo ta orodja zvrstiti v določenem zaporedju.


    V splošnem si posamezna opravila slede približno takole:

    • vpenjanje obdelovanca > vklop določenega števila vrtljajev > primik prvega orodja > obdelava > odmik orodja > deblokiranje revolverske glave > zasuk glave ne naslednje orodje > fiksiranje glave > primik glave z orodjem > morebitni vklop drugega števila vrtljajev > obdelava … do zadnje operacije.

    Glavna značilnost revolverskih stružnic je revolverska glava, ki je nekakšno vrtljivo skladišče, v katerem so shranjena orodja.
    Glede na izvedbo revolverske glave razlikujemo:

    • stružnice z zvezdasto revolversko glavo

    • stružnice z bobnasto revolversko glavo


    AVTOMATSKE STRUŽNICE

    sss38a.jpg (44565 bytes)

    Avtomati so predvideni za velikoserijsko in masovno proizvodnjo, saj imajo vse gibe avtomatizirane .



    sss38b.jpg (54749 bytes)

    Neproduktivni časi so izredno kratki. Za nastavljanje stroja je potrebno veliko časa in delo na njih je ekonomsko opravičeno le za velike serije.

     

    sss38c.jpg (69154 bytes)

    Material je v obliki žice ali v obliki palic, izdelki avomatov so drobni komplicirani izdelki.







    Vpenjamo s pomočjo stročnic. Najpogosteje obdelujemo paličast material, ki ga dovajamo v stroj s pomočjo vodilne cevi, nerodno pa je če palica povzroča v cevi ropot. Ostre meje med posameznimi stroji danes ni več. Avtomatske stružnice so lahko avtomatizirane oz. krmiljene na različne načine: mehanično s pomočjo krivulj (

    sss38d.jpg (15320 bytes)

     

    sss38e.jpg (23041 bytes)

     

    ali s pomočjo računalnika – CNC avtomati.



    sss38f.jpg (36031 bytes)

     

    Poznamo enovretenske in večvretenske avtomate. Kolikor več vreten ima stroj (štiri, pet, šest pa tudi osem), toliko produktivnejši je.



    sss38g.jpg (55065 bytes)

     
    ČELNA STRUŽNICA.



    ssss40.jpg (31935 bytes)

    Uporabljamo jo za obdelavo predmetov, ki imajo večji premer (1500 mm in več) in majhno debelino (do 400mm). Glavno vreteno je vodoravno, sani in postelja sta lahko ločeni od vretenjaka. Prednost je v tem, da imamo dober pregled nad delom in odstranjevanje ostružkov ni težavno. Glavni pomanjkljivosti sta, da je vpenjanje velikih predmetov težko ter da ni posebno natančna, ker je glavno vreteno neugodno obremenjeno.


    KARUSELNA STRUŽNICA

    sss39.jpg (28846 bytes)

    Glavno vreteno je navpično, delovna miza pa v vodoravnem položaju. Posledica tega je lažje vpenjanje velikih predmetov v primerjavi s čelno stružnico, večja natančnost, odstranjevanje ostružkov in pregled nad delom pa sta težja. Delovna miza lahko meri od 600mm pa vse do 25m. Uporablja se jo predvsem za obdelavo velikih rotacijskih predmetov v serijski proizvodnji. Za maloserijsko proizvodnjo pa je koristneje uporabljati karuselne stužnice, ki imajo širšo možnost uporabe – n.pr. delovna miza naj ima možnost premikanja pod raznimi koti, z raznim dodatnim priborom pa naj ima še možnost rezkanja brušenja, izdelava zobnikov...



    TPR [] Stran od

    Klemenšek





    Download 56.44 Kb.




    Download 56.44 Kb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa



    Vrste stružnic stružnice

    Download 56.44 Kb.