PORTAL – VRATA V SVET
Borut Fabjan
Marand d.o.o., Cesta v Mestni log 55, SI – 1000 Ljubljana
Povzetek
Informacijski sistemi se z razmahom interneta vse bolj odpirajo in širijo izven meja same organizacije. To se kaže v vse večji zahtevi po neposredni in rahli povezanosti informacijskih sistemov do partnerjev (model B2B), končne stranke (model B2C) in do zaposlenega (model B2E). Tako široka paleta poslovnih modelov pokriva zelo raznovrstne storitve, ki jih je potrebno uvrstiti skladno z zasnovo portala. Glede na to, da so meje portala zelo rahle, pogosto govorimo o različnih vrstah portalov. Skladno s tem tudi o zahtevani funkcionalnosti, arhitekturi in uporabljenih rešitvah.
Summary
The growth in the concept of the portal site was one of the Internet phenomena of the past year. In addition to the major search engines, a growing number of smaller special interest sites have been expanding their content and providing services in order to become portals. Internet portals offer users a window to enterprise information, applications and processes, and relevant information on the Internet; they include search capabilities, an information taxonomy, content aggregation, publishing and personalization. This functionality will be required in the future, as the overabundance of information in enterprises must be countered with knowledge management techniques. Enterprise portals have the same basic attributes as Internet portals, but have some very important differences and additional features. They have become a key component of unified applications access, information management and knowledge management, both within enterprises and between enterprises and their trading partners, channel partners, and customers.
UVOD
Od podjetij, ki so v prvi fazi na spletu nudile samo skope statične podatke, se vse bolj zahteva aktiven pristop do uporabnika v obliki portala. Pri tem velja poudariti, da se portal, kot sam koncept, ne razlikuje od navadnega spletnega mesta (web site). Kljub temu pa gre pri njem za celovitejši pristop k odpiranju funkcionalnosti obstoječega informacijskega sistema v omrežje. Pri tem odpiranju in povezovanju se pogosto porajajo nove zahteve, ki lahko privedejo do sprememb poslovnih procesov, posamezne funkcionalnosti ali morda celotnega poslovnega modela.
Koncept portala, kot tudi izraz sam, sta v zadnjem času postala predmet tržnih prijemov. Tako se danes še tako nepomembni spletni programski rešitvi poleg »internet«, »web« in »XML« poskuša dodati vsaj še pridevnik »portal«. Prav zato je potrebno narediti nekaj delitev in razčistiti nekatere pojme.
V najbolj splošnem pomenu lahko v računalništvu izraz »portal« definiramo kot izhodiščno točko iz katere ima uporabnik dostop do vseh potrebnih informacij. Portal torej uporabniku odklene informacije shranjene znotraj kot tudi zunaj podjetja in mu zagotavlja enoten dostop do njih. Tako pojmovanje je dokaj splošno in intuitivno jasno. Vendar se hitro izkaže, da so meje pojmovanja precej mehke in zelo razširljive. Skladno s tem niha tudi obseg in težavnost izvedbe.
Osnovno gibalo razvoja portalov je izjemno povečanje količin podatkov v informacijskih sistemih. Nekateri ocenjujejo, da je bilo v zadnjih 30 letih sproduciranih več podatkov, kot v vseh preostalih 50 stoletjih [6]. Danes naj bi bilo na voljo že več kot 1 x 1018 bajtov podatkov prek omrežja, količina pa naj bi se podvojila vsakih 12 – 18 mesecev. Če k temu dodamo še povezovanje različnih informacijskih sistemov prek globalnega omrežja, hitro spoznamo, zakaj se pojavlja potreba po mehanizmih, ki uporabnikom omogočajo preprost dostop do želenih informacij ne glede na to, kje se podatki nahajajo.
VZORCI PORTALOV
Že v uvodu smo zapisali, da je meja med navadnim spletnim mestom in portalom zelo nejasna. Iz vidika razvoja je to povsem razumljivo, saj je pojem portala nastajal (in se še naprej razvija) skupaj s širjenjem funkcionalnosti nekaterih večjih spletnih mest, ki so uporabnike usmerjala in jim omogočala iskanje po različnih virih informacij. Zaradi ugodnega odziva uporabnikov so novo funkcionalnost hitro začela posnemati tudi ostala spletna mesta. Danes večino spletnih mest razvrstimo v štiri skupine:
Single speciality. Spletna mesta iz te skupine nudijo vsebino z eno samo glavno temo (npr. šport, novice, finance, vreme) in ciljajo na ožji krog uporabnikov. Pogosto se taka spletna mesta urejajo »ročno«. Ta del zelo dobro pokrivajo različni specializirani portali (vertical portals), ki nudijo obsežno vsebino in funkcionalnost vezano na izbrano temo.
Multiple speciality. Spletna mesta iz te skupine se navadno ne ločijo bistveno od prejšnje skupine. Glede na to, da so širše zastavljena, je posebna pozornost namenjena upravljanju z vsebino (Content Management).
General interest. Spletna mesta v tej skupini niso strogo vezana na posamezno tematiko. Njihov namen je predvsem obiskovalcem nuditi aktualne podatke in storitve. Zaradi stalnega uvajanja novih storitev je pozornost usmerjena predvsem k dovolj zmogljivi infrastrukturi, ki bo omogočala hiter razvoj.
Lanch pad. Obiskovalci takih spletnih mest želijo predvsem usmerjanje in pomoč pri iskanju raznovrstnih informacij. Pri tem velja poudariti, da je ključna storitev takih spletnih mest storitev iskanja. Torej je ključna naloga takih spletnih mest zbiranje, filtriranje in organiziranje informacij.
V omrežju so se že izoblikovali »dobro znani« spletni naslovi, ki predstavljajo preferenčno izhodiščno točko za uporabo nekaterih storitev. Pri tem velja omeniti, da zelo obiskana spletna mesta cenijo od 10 do 20 $ na obiskano stran na mesec (page hit/month) [5]. Spletna mesta z registriranimi uporabniki (Yahoo, Hotmail, Excite, ...), cenijo približno od 100 do 200 $ na uporabnika. Tista, kjer registrirani uporabniki opravljajo tudi nakupe (Amazon, E*Trade, ...) pa več tisoč dolarjev na posameznega uporabnika.
Ravno možnost elektronskega trgovanja (e-commerce) je sprožila dodatna vlaganja v portale, pri čemer e-trgovanje definiramo kot trgovanje med poslovnimi sistemi čez intranet/extranet/internet. Trgovski posli se vršijo, posamično ali v celoti, skozi poslovno verigo (supply chain) dobaviteljev, distributerjev in končnih kupcev. Trgovanje lahko poteka neposredno med informacijskimi sistemi dobavitelja in kupca ali preko posrednika.
S
lika 1. Razvoj trga e-trgovanja
Pomen e-trgovanja lahko hitro spoznamo skozi globalno oceno trga. Vrednost transakcij v blagu in storitvah je ocenjena na 80 tisoč milijard dolarjev [3]. Od tega se 85 % ustvari pri poslovanju med podjetji (business-to-business). Ostalo pa med podjetjem in končno stranko (business-to-consumer).
Zaradi prednosti, ki jih prinaša e-trgovanje:
nižanje stroškov poslovanja,
večja prilagodljivost,
možnost takojšnjega odločanja,
povečana informiranost,
nastopanje na globalnem trgu,
povečan ROI (return of investment),
je ocenjeno, da bo samo v Evropi trg e-trgovanja zrasel iz 76 milijard $ v letu 2000 na 159 milijard v letu 2001. Vsako naslednje leto pa se bo vsaj podvojil.
Slika 2. Vlaganja v e-trgovanje
Večji poslovni sistemi so osnoven koncept portala oplemenitili s storitvami za e-trgovanje. Pri tem se je tudi arhitektura tradicionalnega informacijskega sistema spremenila. Portal ni več samo eden od gradnikov informacijskega sistema. Vse bolj postaja osrednji del informacijskega sistema, takorekoč platforma, prek katere se vrši celotno poslovanje. Zaradi omrežnega povezovanja poslovnih sistemov se je osnovni informacijski sistem moral razširiti z novimi aplikacijami. Te lahko delimo v več kategorij.
Rešitve za podporo prodaji (sell-side solutions). Sem sodijo programske rešitve, ki omogočajo podjetjem prodajo blaga in storitev prek spleta in bolj ali manj pokrivajo področje upravljanja z vsebino (content management) in obdelavo transakcij (transaction processing). Najpogosteje so v obliki spletne trgovine (storefront).
Rešitve za podporo nakupom (buy-side solutions). Sem sodijo aplikacije, ki so jih velike korporacije vzpostavile za poslovanje s svojimi dobavitelji. V preteklosti so večino takih poskusov tvorile rešitve zaprtega tipa v okviru posamezne korporacije. Danes se take aplikacije vse bolj odpirajo, standardizirajo in medseboj povezujejo. Največkrat take aplikacije srečamo v obliki podpore za izmenjavo (exchange) in avkcijsko prodajo/nakup (auctions).
Rešitve za podporo trgovanju (market-making solutions). Z njimi se vzpostavi sistem trgovanja »e-marketplace«, kjer se srečata ponudba in povpraševanje različnih podjetij. V to kategorijo največkrat sodijo posplošeni avkcijski sistemi z okrepljeno podporo mehanizmom trgovanja.
Rešitve za podporo celotni poslovni verigi (supply-chain solutions). Gre za sklop aplikacij, ki se vzpostavi med tesno povezanimi poslovnimi partnerji. Najpogosteje jih srečamo v obliki dodatkov za bolj znane sisteme ERP (enterprise resource planning). Njihov namen je predvsem pomoč pri odločanju in optimiziranje poslovanja na podlagi spremljanja poslovnih dogodkov v lastnem poslovnem sistemu, kot tudi pri poslovnih partnerjih.
S
lika 3. Podpora e-trgovanju
Kot vidimo lahko meje portala zastavimo zelo široko. Odvisno od dejavnosti organizacije, razvitosti obstoječega informacijskega sistema, ter okolja, v katerem deluje. Zaradi evolucije omrežja in spremljajočih tehnologij lahko rečemo, da se skozi razvoj in gradnjo portalov dogaja tranzicija zaprtih informacijskih sistemov v odprte in omrežno povezane. Skladno s tem portali podpirajo funkcionalnost navadnega spletnega mesta, e-trgovanja ali e-poslovanja. Slednje pomeni, da mora portal vsaj v grobem zagotavljati podporo vsem funkcionalnim področjem poslovnega sistema.
Slika 4. Od e-trgovanja do e-poslovanja
Vzpostavitev resnega portala je zato zahtevna naloga, ki zahteva jasno vizijo o tem, kaj se od njega zahteva. Glede na to, da je portal tesno vpet v informacijski sistem, je potrebno predvideti konsistentno arhitekturo, ki omogoča zadostno fleksibilnost. Poleg tega je potrebno upoštevati, da gre za strateško pomemben in živ proces, ki se bo v prihodnje še dodatno razvijal.
|
