RAZVOJ URBANIZMA - 2. KOLOKVIJ
IDEALNO RENESANČNO MESTO
"bastionska zvezda" - nova zvrst utrdb
"idealno mesto" - nova tlorisna zvrst
idealne mestne zasnove ilustrirajo načrti, avtorji so znani, risbe datirane, toda zelo redko uresničene, traktati
renesančni traktatisti: Alberti, Filarete, Martini
prvi tiskani traktat - Albrecht Dürer (1527) - o utrjevanju mest - uporabijo na Dunaju zaradi turških osvajanj
Alberti in Dürer - renesančna umetnika univerzalista - jima sledijo specializirani "arhitekti za gradnjo fortifiakcij"
"archittetura militaris" (v vojaških šolah 300 let) - veda o načrtovanju i gradnji novih mest; Napoleon poklic začasno domala izniči, ampak se znova opomore; inžinirja oficirja zamenja urbanist/birokrat (sredina 19.st.) - stari izraz preide v novi URBANIZEM
dve prvini: mreža in obod; ortogonalna mreža se izkaže kot konstanta (aktualna že v dobi bastid); problem oboda izoblikovanega v zvezdo (do 18. st.)
risba kot simbol - geometrija univerzalnega tipa
Antonio di Averlino - Filarete - Sforzinda (1461/1464) (imena po ženskah) - osmerokotnik, zelo simbolično, navidez formalno, podobno vitruvijevi roži vetrov
človek v krogu oziroma kvadratu - v zvezi z teorijo o proporciji; modularnost
Francesco di Giorgio - Martini - začuti razkorak med simbolnostjo in utilitarnostjo; aktualne teme, mreža in obod; nekatere programske posebnosti - citadela, mestna osrednja trdnjava - mesto v mestu; proučuje dvoje različic - mesto na idealnem terenu in mesto na vzpetini
Biagio Rosetti - tloris razširitve Ferrare (1492, vzporedno z otkritjem Amerike) - prvo resnično realizirano renesančno mesto (moderno)
upošteva obstoječo cestno mrežo: dve približno pravokotno prekrižani osi, križišče poudarjeno z štirimi palačami, cerkvena arhitektura na podrejenih lokacijah; do danes ni povsem zazidano - veliki zazidalni otoki
Leonardo da Vinci - konstruira nov tip krogle, Martini - novi stolpi za topove
Michelangelo - dela študije
Albrecht Dürer - 1527 - prvi tiskani traktat o idealnem mestu; tloris mesta z likom kvadrata - morda kot recidiv bastoidne strukture - samo en trg; v središču mesta grad ("arx"); razlagamo lahko tudi drugače: "mesto v mestu" - kvadrat iz 16 manjših kvadratov, center 4 kvadrati; ožilje komunikacij pratip "mreže v mreži"; podobno dvoumen tloris krožnih "klavž" (bolj trdnjava kot mesto); v detajlu konservativen, v konceptu moderen
Pietro Cataneo - 1554 - peterokotniški tloris "citadele" - izjavil:"...gotovo je najlepši del arhitekture tisti, ki obravnava mesta ..."; se zavzame za ortogonalni raster, razišče številne različice oboda; nakaže že motiv osi brez sakralne dominante; ima resnično perspektivno shemo - mesto v obliki kvadrata brez kakršnegakoli izrazitega oboda (uporabijo za Savannah) - idealizirana (kastrumska) kvadratna shema; iz takih preizkušenj nastane ves progresivni "racionalistični urbanizem"
"cittadella militare" dobiva sestro "cittadella religiosa"
Escorial (1563/1584) Filip II - velika hiša ali "mesto v malem" - cerkev, univerza, palača, samostan
"univerzalni znanstveniki" - Galileo Galilei (ne več renesančni univerzalni umetnik) - novi strokovni profili
Simon Stevin - priročnik z navodili za gradnjo trdnjav (1594) - opredeli se za rastrski vzorec; matematik, tehnik, inženir, v matematiko vpelje pojem decimalne vejce, oficir - glavni intendant holandske armade; obod - bastioni za topove, kanali, kvadratasta mreža, nakazana rast mesta zunaj obzidja, resnična novost - reprezentančna arhitektura; banka, borza ...
Palmanova (1593) - deveterokotnik bastionov; 3 mestna vrata, strukturo obrambenega oboda narekuje artilerija, glavni vhodi znova namenoma ovinkasti, omrežje je radialno, v središču leži šesterokotni "apellplatz"; funkcija izključno vojaška; več projektantov, najzaslužnejši Lorini; varovala Benetke
Berlin (1658/1683) - sleherno veliko staro mesto se obda z zvezdastimi obrambnimi obroči
Francesko di Marchi - poskus namestitve idealnega tlorisa v realno lokacijo
Vaubanov "železni obroč" (17. st.) - stoletje velikih praktikov; maršal Vauban meje kraljevstva zavaruje s trdnjavami, tlorisi so stereotipno zvezdasti
Neuf Brisach - primer zvezdaste utrdbe
Jurij Vega - matematik (logaritamske tablice), tudi vojak
Mannheim - primer premika v rezidenčno mesto - v 17. st. nemška utrdba, Francozi jo demilitarizirajo, namesto citadele - dvorec; obod ostane, ampak ne kot utrdba - nastane rezidenčno mesto
tema idealnega mesta: na eni strani - zvezdaste utrdbe, na drugi preide v "racionalistično mesto"; zanimiv bastard je "absolutistično mesto", katerega aksialne izpadnicese kasneje "obračajo nazaj" in rode "rezidenčno mesto"
percepcija prostora v renesansi postane popolnoma drugačna
Alberti - matematično določi perspektivo; Brunaleschi - uporabil v praksi
centralna perspektiva; v baroku levo - desno simetrično, prostor je formaliziran, za istimi fasadami so različni programi
papež Pij II - škof v Trstu, prijatelj habsburžanov, sovražnik celjanov, veliko pisal o slovenskih razmerah, zaslužen za ljubljansko stolnico;
Pienza - trg - cerkev, okolni objekti razmeščeni trapezasto, prva renesančna realizacija
Ferrara - prvo resnično realizirano renesančno mesto (moderno) - Biagio Rosetti; najpre zakoličio križišče, veliki zazidalni otoki, do danes ni še vse zazidano - parki
Sikst V - določi komunikacijsko ogrodje baročnega (in s tem modernega) RIMa - markantne točke zveže enostaven sistem cest - na te točke postavi antične obeliske, okoli katerih se v naslednjih stoletjih izoblikuje nekaj najbolj sijajnih rimskih trgov
prvič - moderni koncept - prometno ožilje kot hrbtenica mesta - Sikstinski trizob (uporabi LC), Piazza del Popolo (identični cerkvi)
renesančni trgi v Rimu: Piazza della Santissima Annunziata, Piazza del Campidoglio, Piazza di Spagna
Glavna mestna izpadnica - os v neskončnost (da bi se kralji vozili s kočijami v naravo)
Berlin - Unter den Linden 1647
Pariz - Champs - Èlysées 1665
rezidenčno / absolutistično mesto - center je dvor (palača), usmerja čim več pogledov, začne se ob Loari
Richeleu - grad mestece, prototip rezidenčnega mesta
Versailles - Ludvik XIV - ni maral mesto, park kot kritika mesta, trda kompozicija, trizob ... ena najbolj stremljivih kompozicij, kar so jih kdaj izmislili
St. Petersburg - Peter I, v močvirju, nova prestolnica; idelni renesančni krog, realizacija ni povsem idealna
Karlsruhe - knežja palača - 32 osi v eni točki, monotono, oglas v časopisu, zraste iz nič, ena med zadnjimi realizacijami
Karl Gruber - doktoriral v Karlsruhe-u, poskušal predstavit razvoj mesta skozi čas: romanika, gorika, renesansa, barok na 4 risbah
v baroku začnejo cerkve postavljati ne več kozmično ampak arhitekturno
RACIONALISTIČNO "ŽORŽETSKO" MESTO
buržoazne revolucije; Nizozemska, Anglija, Amerika, Francija
paralelno tečeta dva procesa - v Evropi in kolonijah
"žoržetski model" - predhodnik moderne urbane strukture - mesta spet leže izrazito strateško; najvažnejši dejavnik postaja RAST, prevlada ortogonalna mreža iz ekonomskih razlogov
Amsterdam - v srednjem veku malo mestece, zelo hitro se širi, kanali, subtilno, sproščeno; shema: gracht (kanal), breg z drvoredom, ulica, hiša, vrt ... fasade enake; ponavadi 3 akse (do 5 za bogate), brez privilegiranih prostorskih elementov
kolonijalni urbanizem: portugalci in španci (16. 17.), francozi in englezi (17. 18.)
Mazgan - portugalska "feitoria" - okoli trdnjave srednjeveškega tipa ("forteze")
Caracas - špansko (latinoameriško) kolonialno mesto, strogo racionalno, tipski zazidalni načrti
prvi moderni urbanistični predpisi
Montreal, Madras (Fort George) - fransocke in angleške postojanke, fortifikacije od začetka
Nieuw Amsterdam - nizozemci - znameniti odkritelji izjemnih lokacij;
| Amsterdam - Niderlandiya poy-taxti. Amstel daryosining quyilish yeri-da joylashgan. A. mamlakatning muhim iqtisodiy markazi, aholisi soniga ko‘ra eng katta shahri, yirik dengiz porti (yuk oboroti 20 mln.t. dan ortiq) |
konec 18. stoletja že nastaja humanizirani križanec renesančnih trgov in baročnih parkov; skver - pot v urbanizem racionalizma
LONDON (17./18.st.) Bloomsbury - med fevdalnim trgovskim mestom in Westminstrom - se napolni s sistemom trgov in parkov - skver - park z ograjo, zasebna lastnina za bogati buržuazni razred (Colin Rowe - Mesto kot kolaž)
Bath (18./19.st.) - iz fevdalnega mesteca v mondeno letovišče, dobi sistem skverov
PHILADELPHIA (1682/1683) - Penn - se ne širi tako kot predvideva Penn, toda ideja, model mreže, ostane
WASHINGTON (1791/1792) - L´Enfant - združil temo mreže in sistem diagonal - nastali trgi, nima oboda, razen reke kjer se mesto zaključi
SAVANNAH (Georgia) 1733 - "general" J.E.Ogelthorpe - mesto raste dodavanjem enot, prototip kapitalističnega mesta (Pietro Cataneo - podobna zazidalna enota)
18. stoletje - katastrofe v prostoru in v družbi
1666 - London uniči požar - C. Wren - poskusil podtaknit baročni sistem - ni uresničeno; obnovljeno srednjeveško
1655 - Lisbona - pores požar morski val (za veliko noč) - center zgradjen na novi način
v 18. stoletju - tip mesta za nov družbeni razred
Claude Nicolas Ledoux - Chaux (1794/1804) - centrlani prostor - tovarna s stanovanjem ravnatelja; stereotipni motiv križa osi in eksperimentatorska razsutost - paradoks
Robert Owen - New Larnac (01.01.1800) - gručasti skupek tovarniških zgradb in delavskih stanovanjskih objektov; lokacija vezana na vodo - naravno moč; oboda ni, omogočeno neovirano širjenj, tudi za komunikacijsko ožilje; kompozicija postaja aglomeracija¸
dva idealizirana predloga; Owen in Fourier (19.st.) - stroga geometrična oblika naj bi zagotovila: red, enotnost in enakost - naivno
Edouard Jeanneret - LeCorbusier: "mesto je orodje za akcijo!", "hiša je stroj za prebivanje"
MODERNO MESTO
pomen lokusa se veča, obod pade; komunikacijasko omrežje - najboljčitljiva sestavina tlorisa; programsko nove teme: za buržuazijo in proletarijat, vzorec razmestitve kaotičen, veča se vloga prometa in mestna površine; polarizacija je ekstremna; dva idala: "Garden city" vs. "Cité industrielle"
nastaja nova stroka: specializirana disciplina urbanizma; v ideološkem pogledu se razdeli v dve smeri: komunalni tehniki z inženirskimi metodami in interesi izzovejo najostrejšo reakcijo - smer ki hoče dokazati da je urbanizem predvsem umetnost (občudovalci kulturnega izročila)
industrijska revolucija - nove zvrsti prometa; železniška postaja - nova katedrala
LONDON (Adam) Adelphi Terrace (1768/1774) - loči promet v dve ravni (kot Leonardo);
A Regent`s Park - začne se obzidavati po 1812 in Regent Street (1814/1815) - John Nash - mestna magistrala ni več trda baročna os, več naravnje ukrivljena "hrbtenica"; najbolj učinkovit londonski urbanist
sčasoma razkroj tlorisnega obrisa, zazidane površine se hitro širijo, mestni obris ni več "znak", postaja "brezobličen"; izrazita namenske diferenciacija naselij
RECIDIVI renesančnega ideala: New Harmony, Middlesbrough, Victoria, Acroydon
INDUSTRIJSKO okolje: Grand Horn (1825), Bremerhaven (1827), Crespi D`Adda (1887), Bournville (1879); objekte nameščajo ekscentrično zaradi zahtev rasti - estetika se umika funkcionalnosti, tovarna stanovanjska kolonija
"company towns" - imena po lastnikih, zelo različni
Lowel - tovarna improvizirano naselje
Saltaire - tovarna mestece park cerkev
Pullman - imeli celo gledališče; preveč proletarijata - začeli štrajkat - nemiri v Chicagu za 1. maj - ameriški kongeres - zakoni proti trustom
moderno mesto za bogataše: mesta za buržuazijo - letoviška mesta -
na atlantski in azurni obali, vasice postanejo letoviška mesta; zabavni programi
Deauville, Trouville - diagonala veže žel. postajo in hotel; tradicionalno oblikovano, nove funkcije
Cabourg - jedro "zvezde" - igralnica
St.Raphael - vasica na hribu, spodaj racionalna mreža, casino in cerkev
mesto liberalnega kapitalizma se nasilno širi navzven, navznoter pa se drobi na bogate in revne četrti; ploskve starega (bogatega, centralnega) in novega (perifernega, revnega) mesta niso nikakor identične
stara mesta dožive vrsto preobrazb:
s "predelavo" - Pariz, ali z "dodelavo" - Dunaj
PARIZ - Haussmann - "francoska šola" - instrument merfoze - paradna os - "bulevar" (široka cesta z drvoredi) - dvomljivi cilji - mreža kot sistem zvez med kasarnami
DUNAJ - Wiener Ring - Förster - zmaga na javnem natečaju, pozida prostor med "Alstadt"-om in "Vorstadt"-om; doda programe; poslopja za birokracijo, borze in bamke (kot Londonski Crystal Palace) in kulturni program (kot Pariška opera)
BARCELONA (1859) - predlogi za razširitev
Rovira y Trias - za "koncentrično rast",
Cerdá y Suner - "rast v neskončnost"
BERLIN - Hobrecht - berlinski "policijski projekt" - združi rešitve angleške in francozke šole: razširitev zazidave s skveri v obodu bulevarskih cest; toda se izvede čisto drugače; prevlada ŽELEZNICA, ki se sprva upne v sestav (kot v Londonu ali Parizu) z vrsto terminalov, nakar doda RINGBAN, ter centralno cestno os STADTBAN; model obročev se ponovi pri kanalih in pri sodobnih avtocestah; Simens postavi tam prvo električno železnico in prvo preizkusno avtocesto; arhitekturni tip: najemnihška stanovanjska kasarna
AMERIKA (severna in latinska) - najdalekosežnejši urbanizacijski proces; transportno ugodna lega, programsko racionalno artikulirana mreža;
dilema: "The Usefull City" in "The City Beautiful"
NEW YORK (1811) - "komisarski načrt" - ni še centralnega parka, monotona mreža Broadway - vhojena indijanska steza; mreža ni preveč premišljeno projektirana - v vzdolžni smeri 12 ulic, v prečni preko 150 - zazidalni otoki niso smotrno orientirani (90°); arhitektura se v 100 letih v celoti spremeni, mreža pa ostane ista - presenečenje - čisto učinkovito funkcionira;
orodje yankeejevskega prodora proti zahodu - tipiziran načrt tiskan okoli leta 1850 - os naselja je železniška proga, parcele poenotene; primeri: Oklahoma City, Cheyenne, Wyoming
Burnham in Bennet - projekt za San Francisco in Chicago - The City Beautifull - si vzameta model "harmonične" evropske metropole
SF po potresu obnove s starim tlorisom, načrt za Chicago po požaru tudi ni uresničen;
New Delhi - Lutyens - ob starem mestu kvadrat novega; odvod idealnega mesta, roba ni, mreža raznolika, ni slabo; britanski imperializem
Canbera - Griffin - zmagal na javnem natečaju; izvedba se začela šele pred 10 leti; zelo lep projekt, organsko, prilagojeno okolju, večjedrno, vzorec se lahko širi
Riverside - Olmsted - v Chicagu; ledvičaste inzule med zelenimi pasovi; naredil tudi NY Central Park
Soria y Mata - linearno mesto (ciudad linear) - kvadratasta geometrija, os tramvaj, zazidava razpršena (vzorec za LC, socgorod ...) madridsko predmestje
Kölnski Ring - Stübben - načrt za preureditev Kölna - bojazljiva kopija dunajskega Ringa; značilen "tehnični pristop"; učbenik urbanizma (prerezi ulic)
Camillio Sitte - zagovarja "umetniški prostop" - Benetke in Salzburg, kot pobuda za predlog izboljšave dunajskega Ringa; tradicionalist, zagovornik starega, upira se zahtevm modernega življenja
Otto Wagner - idealna mestna četrt; delo "Die Großstadt" - poskuša umetnostnim prvinam priboriti prednost pred tehniškimi; navidezno drzni v resnici neustrezni predlog; ujemanje med arhitekturno formo in aktualno ideološko realnostjo
predlogi za zaustavitev rasti velemest: razprava je najbolj živa v Berlinu, vodijo jo amaterji; kritika se nasloni le na konvencionalni radialni model; satelitska mesta, zeleni klini ...
Howard - socialni reformator - "Garden Cities of Tomorrow" želi združiti prednosti podeželja in mesta ("rus in urbe")
vidi prihodnost velemesta v nestihijski dezintegraciji; glavne točke teorije: načrtna naselitvena politika, ustrezna velikost mesta, prijetno okolje, delitve v zazidalne četrti in zadružno lasništvo za katera skrbi mestna komunala; vrtna mesta okrog Londona so nekakšen arhetip: Letchworth, Welwyn
CITE INDUSTRIELLE - uvaja ločevanje funkcij - coning z "novo estetiko" - Garnier gre tako daleč da namešča posamezne programe kot samostojne zaključene enote organizirane ne enak način - z nevtralno geometrično mrežo, ki se da širiti v vse smeri; hrbtenico sestoja predstavlja poudarjena prometnica; najvažnejši objekti poudarjeni z lokacijo in gmoto; novo gradivo: beton
ob koncu 19. st. - zmešnjava slabo diferenciranih in slabo zazidanih površin; dve diametralno različni (značilno ameriški po poreklu) zvrsti zazidave - zgoščeni center mest (CBD - Central Business District) in obrobna stanovanjska predmnestja (LCH - Low Cost Housing)
MODERNO MESTO 20 st. do 1945
mesta - velemesta - konurbacije; obod izgine, prometna mreža se zakomplicira in ostane edina prepoznavna od vseh 5 prostorskih prvin; unikatna arhitektura - stolpnice - vse višje, anonimna zazidava - še bolj anonimna
okolje za proletarijat - pred prvo svetovno vojno, okolje prijezno človeku
Zuid Amsterdam - Berlage - reznoliko okolje, človeku prijazno, uporablja veliko tradicionalnih motivov
Saarinen - na Finskem - projekt razvoja Helsinki in Talin - mesto razčlanjeno na manjše četrti, svobodno, skrbna obravnava narave kot grajenega okolja,seli se v Ameriko, kjer naprej razvija svoje teze
cesarstva razpadajo - katastrofe tudi za metropole - niso več glavna mesta velesil
Dunaj - na periferiji mesta Wiener Höfe velebloki za delavce - socialna stanovanjska gradnja
Berlin - Wagner in Taut - stanovanjska naselja - različne oblike od tradicionalnega do funkcionalističnega
debata - strokovnjaki najrazličnejših profilov - geometrične sheme, interdisciplinarnost
Christaller - poselitveni vzorec z heksagonalno mrežo; delal za naciste, po vojni v Ameriki; vrtno mesto - orodje za germanizacijo Poljske
chicaška šola: Burgess - diagram koncentričnih krogov → teorija sektorjev → teorija večjedrnosti
preskok v transurbano merilo
dve vrsti modelov "modernih idealnih mest": prva - tradicionalni akademski vzorci; druga - ponazarja modernistične funkcionalistične teze
Le Corbusier - Plan Voisin (1925), Ville Radieuse (1935) - predlogi za modernizacijo Pariza; uporablja "coning" - proizvodnja stanovanja rekreacija(telesna in duhovna) komunikacije; za vsako funkcijo izoblikuje formalni sestav
Hilberseimer - teoretik bauhausovskih urbanističnih nazorov; predlaga dogmatsko ozek izbor možnosti za tlorise centralnega oziroma stanovanjskega območja; banalni shemi podrejeni najstrožni geometriji, preizkusi za Chicago
N.A.Miljutin - Socgorod (1930) - idealni vzorec linearnega traku; "eksistenčni minimum"
Wright in Dürer - primerjava
Dürer - sredi mesta - rezervat za mestni grad; Wright - za zazidavo z družinskimi hišami; v obodnem pasu obakrat med normalnim zazidalnim tkivom raztresene ostale unikatne arhitekture; kvadratni obris; kvadratni obris, v obeh tlorisih kvadrat sestavljen iz 16 manših kvadratov
F.L.Wright - človek potrebuje vsaj oral "acre" - 64 x 64 m, "Broadacre city" - socialno in tehnološko modernizirani garden city; 16 virtualnih kvadratov, stavbno tkivo decentralizirano, zazidava in narava enakovredni, prometnice - ortogonalni raster; možnost uskladitve ekoloških in arhitekturnih smotrov (pred uveljavitvijo ekologije)
ko se modernizem utrudi, sledi REVIVAL KONSERVATIVIZMA; ameriška stvarnost rodi tezo o idealni enoti, ki dobi ima SOSESKA
"neighbourhood" -- tezo dokončno formira Perry
Radburn Plan (1928/1933) - Steinin Henry Wright - vsak dom navezan na dva sistema poti - cesta za motorni promet in pešpot v zelenju
Saarinen: The City (1943) - s konkretnimi formalnimi izhodišči dela abstraktni vzorec metamorfoze mesta v "času": s hkratno razrastjo in razdrobitvijo; ne da bi se zavedali, vztopamo v svet fraktalov
Speer in Eggerstedt - nacistično "idealno mesto X" za vodilni kader tovarne bomb
MODERNO MESTO 20 st. po 1945
Le Corbusier - Chandigargh (1951) - kvadrat brez enega od vogalov, ena od osi magistralnega križa je zalomljena, mestni center je ekscentričen, 17 sektorjev (15 sosesk x 10 000 oseb, 2 enoti osrednji del), zazidane in zelene površine s potmi za različne zvrsti prometa
prvi predlog - urbanistično načrtovalska firma iz NY (1950) - shemo Le Corbusier korenito predela (1951/1952) - upošteva svojo najljubšo tezo - pravilo sedmerih poti "V7"
nevtralna Švedska zida satelitske socialne soseske že v letih druge svetovne vojne
"New Towns Act" - angleška "nova mesta"
Brasilia (1957) - asocijativni lik ptice v poletu; "cuadras" - enolične četrti; izven meja osrednjega območja - obroč "favel"
Reichow - Die autogerechte Stadt (1959) - "mesto za avtomobil"
Lynch - The Image of the City (1960) - vzorec disperzne metropole 1961; trikotniško organizirano komunikacijsko ožilje; pasovi prostih površin podobni rovom
C.A.Dioxiadis - koncentričnost nadomešč z konstrukti Dynapolis
Christopher Alexander - kritika - A City is Not a Tree
Los Angeles - protorip modernega mesta
Kenzo Tange (1960) - Tokio - zasnova za razširitev - hrbtenica - komunikacijska os, okoli grozdi gigantskih stavb, sistem prometnic, motivi tradicionalne arhitekture koncentrirani v inzulah - otoki "stanovanjskih panjev"
Fuller - od univerzalnog heksagonalnog sistema , geodezične kupole nad Manhattnom do "maksi" piramide
Rob Krier - bivši eksperimentator se prelevi v privrženca doslednega tradicionalizma ob problemih prenove; patriarhom funkcionalizma očita za "krizo urbanizma"
Aldo Rossi - "Arhitektura mesta"
Colin Rowe - Collage City (1978) - ponazarja svoja razmišljanja s primerjavo dveh kontrastnih urbanih tkiv in z diagramom ki govori o odnosu med figuro in kontekstom; srednjeveško jedro Parme in neuresničen Le Corbusierov nact za novo središče St-Dié (1945); v prvem opažamo sklop praznin, v drugem pa gručo gmot; ostra zavrnitev corbusierske estetike
Berlin - Ineterbau 1957 - "Hansaviertel" četrt s konca 19. st. obnovijo v akciji Interbau; Tipično razpršeno tkivo, avtorska arhitektura posuta po bujnem zelenju; korektno izoblikovana "mestna vas"
IBA 1975 - zagovarja "obzirnejše prenavljanje"; "kritična ponovna postavitev" - kritika funkcionalizma
|
