"žoržetski model" - predhodnik moderne urbane strukture - mesta spet leže izrazito strateško; najvažnejši dejavnik postaja RAST, prevlada ortogonalna mreža iz ekonomskih razlogov
Amsterdam - v srednjem veku malo mestece, zelo hitro se širi, kanali, subtilno, sproščeno; shema: gracht (kanal), breg z drvoredom, ulica, hiša, vrt ... fasade enake; ponavadi 3 akse (do 5 za bogate), brez privilegiranih prostorskih elementov
kolonijalni urbanizem: portugalci in španci (16. 17.), francozi in englezi (17. 18.)
Mazgan - portugalska "feitoria" - okoli trdnjave srednjeveškega tipa ("forteze")
Caracas - špansko (latinoameriško) kolonialno mesto, strogo racionalno, tipski zazidalni načrti
prvi moderni urbanistični predpisi
Montreal, Madras (Fort George) - fransocke in angleške postojanke, fortifikacije od začetka
Nieuw Amsterdam - nizozemci - znameniti odkritelji izjemnih lokacij; Batavia = Džakarta (1619); Kapstad = Capetown (1652), prenesejo tip svojega mesta ob "gracht"u
konec 18. stoletja že nastaja humanizirani križanec renesančnih trgov in baročnih parkov; skver - pot v urbanizem racionalizma
LONDON (17./18.st.) Bloomsbury - med fevdalnim trgovskim mestom in Westminstrom - se napolni s sistemom trgov in parkov - skver - park z ograjo, zasebna lastnina za bogati buržuazni razred (Colin Rowe - Mesto kot kolaž)
Bath (18./19.st.) - iz fevdalnega mesteca v mondeno letovišče, dobi sistem skverov
PHILADELPHIA (1682/1683) - Penn - se ne širi tako kot predvideva Penn, toda ideja, model mreže, ostane
WASHINGTON (1791/1792) - L´Enfant - združil temo mreže in sistem diagonal - nastali trgi, nima oboda, razen reke kjer se mesto zaključi
|
