Slovenski dopis feri (CE)

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17

ELEKTROTEHNIKA - AVTOMATIKA

program praktičnega izobraževanja

Splošno o praktičnem izobraževanju

Organizacija študija na Univerzi v Mariboru se deli na univerzitetni in visokošolski strokovni. Slednji je naravnan v poklic in praktično znanje študentov. Diplomanti tega študijskega programa so praktiki specialisti v stroki. Da lahko to postanejo morajo pridobiti tudi praktična znanja. S takšnim načinom študija ostajamo zvesti tradiciji naše fakultete, ki je bila stalno tesno povezana z gospodarstvom.

Praktičnemu izobraževanju je na visokošolskem strokovnem študijskem programu namenjen sedmi semester. Izvaja se  izven fakultete v gospodarskih družbah v Sloveniji ali tujini. Praktično izobraževanje se opravi v dveh časovnih segmentih po tri mesece. Študentje so napoteni na prakso po končanih predavanjih in vajah v sedmem semestru. Praktično izobraževanje izkušnja, ki mnogokrat preraste v diplomsko delo ali kasnejšo zaposlitev.

Redni študentje univerzitetnega študijskega programa morajo opraviti dve mesečno strokovno prakso pred diplomo univerzitetnega študija. Praviloma jo opravijo v gospodarski družbi izven fakultete.

Študentje iščejo prosto mesto praktičnega izobraževanja sami ob upoštevanju programov izvajanja, ki so vsebinske smernice za izvajanje prakse. Pomoč pri iskanju prostega mesta praktičnega izobraževanja je borza praks na http://www.praksa.uni-mb.si. Borza praks odgovarja na vprašanji: kako najti nove kadre za razvoj podjetja in kako najti novo podjetje za začetek kariere. Gospodarske družbe so vabljene, da objavijo prosta mesta praktičnega izobraževanja, pripravništvo, zaposlitvene ponudbe, razpise štipendij in podobno.  Prvo ponudbo naredijo preko spletnega obrazca za nova podjetja. Kasneje dobijo geslo in lahko urejajo svoje ponudbe preko interneta na spletni strani za partnerje. Ponudbe gospodarskih družb so dostopne na spletni strani ponudbe podjetij. Za nove generacije študentov so koristne informacije o aktivnosti podjetij, to so opravljena praktična izobraževanja po gospodarskih družbah.

Individualno pomoč in nasvete daje koordinator praktičnega izobraževanja, praviloma dva meseca pred začetkom izvajanja praktičnega izobraževanja.

Formalni okvirji izvajanja praktičnega izobraževanja so opredeljeni s pogodbo o praktičnem izobraževanju, ki jo skleneta gospodarska družba in študent v treh izvodih pred začetkom praktičnega izobraževanja, ob pisnem soglasju fakultete. Pogodba opredeljuje mentorja v gospodarski družbi, mentorja na fakulteti, pravice in dolžnosti gospodarske družbe, pravice in dolžnosti študenta, način zavarovanja, nagrado za študenta na praktičnem usposabljanju in trajanje praktičnega izobraževanja.

Študent in gospodarska družba pred začetkom dela sestavita kratek plan dela, ki ga študent skupaj s tretjim izvodom potrjene pogodbe odda koordinatorju praktičnega izobraževanja. Praktično izobraževanje se organizira kot projektno delo. Prvo tri mesečno obdobje je namenjeno  pridobivanju novih praktičnih znanj, ki omogočajo vključitev študenta v projektno delo. Ta del lahko opredelimo kot splošno in strokovno prakso. Samostojno projektno delo študent opravlja v drugem tri mesečnem obdobju.  Ta del prakse opredelimo kot strokovno in diplomsko prakso. V sredini vsakega   obdobja študent pripravi kratko poročilo, ki ga predstavi na fakulteti. V mesecu dni po opravljenem izobraževanju študent odda zaključno poročilo o delu v papirni in elektronski obliki (pdf format). Želeno je, da poročilo pregleda in oceni tudi mentor v gospodarski družbi.

Profil znanja študentov avtomatike

Študij za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe traja 4 leta. Na smeri Avtomatika pridobi študent temeljna in praktična znanja, ki mu omogočajo zelo široko poklicno udejstvovanje praktično na vseh področjih tehniških in naravoslovnih znanosti. Podrobne informacij o študijskih programih in predmetniku študijske smeri Avtomatika najdete v knjižici "Študijski programi FERI-informacije o študiju" in na internetnih naslovih http://www.feri.uni-mb.si, http://www.elinfo.uni-mb.si in http://www.au.feri.uni-mb.si.

Študentje v prvem letniku absorbirajo znanje matematike, fizike, osnov elektrotehnike in računalništva. Spoznajo tudi osnovne meritev in materiale v elektrotehniki.
V drugem letniku, na usmeritvi “Avtomatika”, študentje pridobijo poglobljeno znanje o elektronskih elementih, elektro mehanskih pretvornikih in konstruiranju z računalniki. Znanje imajo dopolnjeno z osnovami industrijske elektronike in mikroračunalniških sistemov. Širok strokovni nivo jim omogoča kvalitetno opravljanje strokovne prakse.
V tretjem letniku kandidati svoje znanje specializirajo s poglobljenim spoznavanjem robotike, senzorske tehnike, energetske elektronike in avtomatizacije proizvodnih obratov.
Področje delovanja diplomanta smeri Avtomatika je zelo široko in zajema avtomatizacijo, robotizacijo in kibernetizacijo vseh vrst procesov v vseh vejah industrije in gospodarstva splošno.

Splošna praksa

Praksa zajema široko množico del s področja tehnike in poslovanja. Študent naj spozna kaj podjetje sploh je:

• 
  spoznavanje osnovnih funkcij podjetja,
  
• 
  študenta se lahko vključi v servisno skupino, kjer pričenja spoznavati orodja, priprave in druge elemente avtomatike in tehnike splošno,
  
• 
  kandidatu se zaupajo najrazličnejše naloge s področja poslovanja in življenja podjetja s poudarkom na splošnih tehniških problemih,
  
• 
  primerno delo s komercialno tehniškega področja avtomatike in robotike,
  
• 
  dopuščamo tudi delo po izbiri prakso dajalca in lahko v tem prvem delu predstavlja 1/2 časa opravljanja prakse.
  

Strokovna praksa

Ta del prakse predstavlja poglobitev strokovnega znanja študenta:

• 
  podrobno spoznavanje poslovanja podjetja ali ustanove,
  
• 
  lažje strokovne naloge s terminskim planom rešitve, posebej so primerna dela s področja konstruiranja z računalnikom, krmilne tehnike in regulacij, računalniških omrežij, digitalnih sistemov. Praksa se naj vsebinsko odvija v dveh ali treh strokovnih področjih.
  
• 
  za praktikante so primerna tudi dela s področja ekonomike podjetij. Študente je primerno vključiti v zahtevna v novogradnje ali vzdrževalna dela v podjetju ali na terenu.
  
• 
  projektna dela s področja avtomatizacije strojev in procesne avtomatizacije.
  
• 
  delo po izbiri prakso dajalca lahko predstavlja 1/3 časa opravljanja prakse.
  

Diplomska praksa

Diplomska praksa predstavlja strokovno najzahtevnejši del praktičnega izobraževanja. V tem delu študent opravlja zahtevne naloge iz stroke, ki zahtevajo sintezo in nova znanja. Ta del praktičnega izobraževanja ponuja dobro možnost, da si študent poišče diplomsko temo, ki jo lahko kasneje reši v diplomi. Dobro je, da študent med izvajanjem te prakse vzpostavi stike z mentorjem diplome. Tako lahko skupaj določita in poiščeta temo v gospodarski družbi.

• 
  kandidatu se zaupajo zahtevnejše strokovne naloge in organizacijske naloge, ki lahko prerastejo v diplomsko delo,
  
• 
  naloge s področja sistemov procesne in fleksibilne avtomatizacije, meritev, energetske elektronike, izdelovalnih tehnologij, modeliranja in simulacij. Za kandidate so primerna dela s področja ugotavljanja zanesljivosti in učinkovitosti komunikacij, interneta in intraneta, kot elementov globalne produkcijske verige. Merilo kvalitete dela prakse je praktična rešitev naloge. V tem delu je potrebno razviti študentovo kreativnost v reševanju praktičnih problemov.
  
• 
  kandidati obvladajo tudi dela s področja ekonomike in meritev na osnovi izvajanja tehničnih normativov,
  
• 
  običajno si študent v času te prakse poišče dodatno praktično znanje in literaturo, ki mu kasneje omogoča izdelavo strokovne diplomske naloge.
  

Poročilo o opravljenem praktičnem izobraževanju

Študent za vsak segment poda poročilo v obsegu 10 strani na mesec. S prilogami naj poročilo o opravljeni praksi ne presega 20 strani. Oddati ga mora najkasneje mesec dni po opravljenem delu. Poročilo se oceni in uspešna ocena se vpiše v Indeks.

Poročilo naj vsebuje:

• 
  uvod s predstavitvijo podjetja ali ustanove (kratko),
  
• 
  globalni opis dela oz. opis projektne naloge (obširno),
  
• 
  opis specialnega dela z dokumentacijo,
  
• 
  zaključek z mnenjem o praksi in predlogi za drugačno izvedbo prakse.
  

Študent dobi obširna pisna navodila za pisanje poročila na internetu na naslovu http://www.praksa.uni-mb.si/NAVODILA_za_PISANJE_POROCILA.doc

· TELEFON (02) 20-7083 (041) 327 348 email: boris.bizjak@uni-mb.si

· TELEFAX (02) 211- 178 http: // praksa.uni-mb.si

Download 196 Kb.