Oteženo reševanje ob prometnih nesrečah na (pre)ozki pomurski avtocesti
Ne minute, tu štejejo sekunde
Učinkovita rešitev je helikoptersko reševanje – Nevarni izvozi in tovornjaki na odstavnih nišah – Težava je predvsem neupoštevanje prometne signalizacije
»Konkretni načrti reševanja na avtocesti bodo kmalu izdelani,« pravi Anton Gomboc, poveljnik gasilskega društva Murska Sobota. Njegova enota je prva, ki dobi klic na pomoč, ko se zgodi prometna nesreča ali kaj podobnega na avtocesti A5 – Pomurki. Njihovo območje sega od Cerkvenjaka do Lendave. »Sicer so odgovorne za reševanje na avtocesti štiri enote: mi, poklicna industrijska gasilska enota Nafta Lendava ter prostovoljni gasilski društvi Ljutomer in Gornja Radgona.«
Za gasilce so pomembni zelo natančni podatki, kje se je sploh zgodila nesreča. »Tako vemo, po katerem uvozu lahko gremo na avtocesto,« pojasnjuje Gomboc. »Treba je sporočiti, koliko vozil je bilo udeleženih v nesreči, ker potem vemo, kako se odzvati,« dodaja Sebastijan Piberl, specialist splošne medicine in urgentni zdravnik. Tudi ekipe nujne medicinske pomoči iz Murske Sobote posredujejo na skoraj enakem območju kot gasilci, na pomoč jim priskočijo še kolegi iz zdravstvenih domov Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer.
Za zdaj dve rešitvi
Po besedah Jožeta Škrilca, diplomiranega inženirja prometa, so vse rešitve reševanja ob prometnih nesrečah, ki se iščejo sedaj, zvonjenje po toči: »Že tisti, ki so pomurski krak avtoceste projektirali, bi morali razmišljati, kako omogočiti reševanje in pristop reševalcev do kraja prometne nesreče.« »Možni sta dve različici reševanja,« nadaljuje Škrilec, »prva je prihod na kraj prometne nesreče po nasprotnem pasu, kar ima za posledico zaprtje pomurske avtoceste v obe smeri in popolno ohromitev prometa. Druga možnost je, da se reševalci po lokalnih cestah prebijejo do izvoza z avtoceste v Vučji vasi in nato pridejo do kraja prometne nesreče po nasprotni smeri od smeri vožnje, kar pa bistveno poveča odzivni čas reševalcev.
| NATO, Shimoliy Atlantika alyansi (ingl. North Atlantic Treaty Organization, NATO; frans. Organisation du traité de l'Atlantique Nord , OTAN; oʻzb. Shimoliy Atlantika shartnomasi tashkiloti) - Yevropa, AQSh hamda Kanada kabi koʻpchilik mamlakatlar birlashgan jahondagi eng yirik harbiy va siyosiy jamlanma, yaʼni, „Yevropani tashqi taʼsirlardan himoya qilish“ uchun ushbu tashkilotga 4-aprel 1949-yil AQShda asos solingan. Tashkilot yaratilgan paytda 12 ta mamlakat aʼzo boʻlgan, hozirgi kunda esa aʼzolar soni 28 taga yetgan. |
« »Dokler avtocesta ni zaprta, je prehod čez ograjo zelo nevaren. Posredovat gremo zato zmeraj z dvema voziloma, ki potem varujeta druga drugo,« iz izkušenj govori gasilski poveljnik Gomboc. »Če moramo iti po lokalni cesti do Vučje vasi in potem na avtocesto, je to takoj 25 kilometrov vožnje več, kot če bi se na avtocesto priključili na uvozu v Murski Soboti,« je natančen Piberl.
Radovednost ni lepa čednost
»Zadnjih 400 metrov smo se vozili pet minut. Ko smo prišli skoraj do ponesrečencev, pa je pred nami stal zaklenjen avto kar na sredini obeh voznih pasov. Očitno se je nekdo šel pozanimat, kaj se dogaja pred njim,« je težavno vožnjo reševalnega vozila med kolonami vozil do prizorišča zadnje nesreče na avtocesti opisal urgentni zdravnik. Piberl tako kot Gomboc priporoča, naj skušamo ob trčenju svoja prevozna sredstva umakniti skrajno levo ali desno. Žal pa tovornjakarji, tako sogovornika, ne upoštevajo prepovedi prehitevanja in držanja varnostne razdalje, zato lahko pride do težav. A so gasilci na to pripravljeni: za intervencijske odhode na avtocesto uporabljajo specializirano manjše vozilo, ki se lahko prebija skozi gnečo, če na obeh pasovih obtičita tovornjaka. »Če ne gre z vozilom naprej, potem gremo peš do kraja nesreče. Reševalno orodje pri tem nosimo v rokah. To sicer traja nekaj časa, vendar druge rešitve za zdaj ne vidimo,« je praktičen gasilec Anton Gomboc. Mimogrede: prav za potrebe takšnega reševanja na avtocesti so soboški gasilci morali kupiti skoraj 30 tisoč evrov vredno posebno opremo.
Idealna rešitev je helikopter
Da bi bilo reševanje s helikopterjem najelegantnejša rešitev, je prepričan Sebastijan Piberl, specialist splošne medicine. »Če naše vozilo obstoji v koloni, na pomoč pokličemo drugo vozilo. To seveda podaljšuje čas reševanja. Pri našem delu pa niso pomembne minute, temveč sekunde. Tudi če je človek v slabem stanju, je zanj velika prednost, če je pod nadzorom usposobljene osebe,« ponazori sogovornik primer, v katerem se lahko znajdejo medicinski reševalci z reševalnimi vozili. »Da bi se omogočil hiter odzivni čas reševalcev v zdajšnjem stanju, je edina hitra in učinkovita možnost reševanje s pomočjo helikopterja. Helikopter bi tudi rešil marsikatero življenje v odročnih in s cestami slabo povezanih krajih na Goričkem,« poudarja Jože Škrilec. Dokler pa ne bo vzpostavljeno reševanje s helikopterjem, diplomirani inženir prometa vidi rešitev v »zagotovitvi ekipe reševalcev na motorju, ki bi lahko prišli na kraj prometne nesreče pred preostalo ekipo in zagotovili najnujnejšo pomoč ponesrečencem.« »Čeprav si na motorju, se na tej ozki avtocesti nimaš kje peljati, saj je velika nevarnost odpiranja vrat na avtih, ki stojijo v koloni. To je potem čista loterija, kdaj te bo kdo zbil,« temu ugovarja urgentni zdravnik Piberl.
Nujen je kakovosten ogled nesreče
Ob zadnji nesreči na avtocesti, ko je po trku v zaščitno varnostno ograjo osebni avto s prikolico potolčen obtičal na obeh voznih pasovih, je na prvi pogled precej časa trajalo, da so policisti dokumentirali nesrečo in da je po zveriženo pločevino prišel vlečni avto. »Vozila se lahko odstranijo šele, ko policija opravi meritve in izdela skico kraja prometne nesreče. Nekakovostne meritve lahko privedejo do dolgotrajnih procesov na sodiščih in ob morebitnih napakah tudi do nepravilnih odločitev. Policija bi morala osvojiti nove metode izdelave skic oziroma dokumentiranja sledi na kraju prometne nesreče in tako bistveno skrajšala čas, ki je potreben za ogled kraja,« razlaga Škrilec, ki sicer meni, da se povzroči manj škode, če je cesta zaprta nekoliko dlje, kot pa če je ogled opravljen na hitro ali površno in tako niso dokumentirane sledi, ki so pozneje lahko ključnega pomena pri dokazovanju krivde katerega od udeležencev v prometni nesreči. »Kar zadeva vlečne službe, pa bi bilo treba s posamezniki skleniti pogodbe in izdelati urnik dežurstev, tako da bi bila posamezna vlečna služba v pripravljenosti za intervencije na avtocesti in tisti dan ali tiste dni ne bi opravljala drugih del. Tako bi se odzivni čas vlečne službe bistveno skrajšal,« eno od rešitev, s katerimi bi se skrajšal čas morebitnih zapor prometa po avtocesti, kadar bi se zgodila nesreča, predstavlja sogovornik s prometnega področja.
Parkirajo, čeprav plačajo globo
»Prava cvetlica naše avtoceste je izvoz iz smeri Lendave za Mursko Soboto, ki kar kliče po težavah in je že terjal smrtno žrtev. Vožnja po izvozu je bolj podobna vožnji skozi parkirišče, namenjeno tovornjakom, med katerimi se veselo sprehajajo tovornjakarji. Mislim, da ne bo dolgo, ko bomo v črni kroniki brali, da je voznik osebnega avtomobila povozil voznika tovornjaka, ki je izza tovornjaka stopil pred vozilo, ki je peljalo po izvozu v smeri Murske Sobote,« na še eno nevarnost Pomurke opozarja prometni strokovnjak Škrilec. Dokler se torej ne bodo zgradila dodatna parkirišča ob tukajšnji avtocesti, bo prezasedenost s tovornjaki na avtocestnih postajališčih še naprej prometno nevarna, zlasti na uvozih in izvozih. Policisti lahko namreč samo poberejo globe za nepravilno parkiranje, kar pa je za tovornjakarje ceneje kot plačati višje kazni za prekršek, ko bi morali počivati, pa nimajo kje. Vozniki tovornjakov nevarnost predstavljajo tudi, ko nekateri od njih počivajo na odstavnih nišah. »Če prihajamo do nesreče po nasprotni smeri vožnje, lahko ta tovornjakar, ki ne ve, da je avtocesta za njim zaprta za promet, zapelje z niše in trči v nas,« razmišlja Anton Gomboc, murskosoboški gasilski poveljnik.
Andrej Bedek
Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa: »Že tisti, ki so pomurski krak avtoceste projektirali, bi morali razmišljati, kako omogočiti reševanje in prihod reševalcev na kraj prometne nesreče.«
Sebastijan Piberl, specialist splošne medicine, urgentni zdravnik: »Veliko je odvisno od iznajdljivosti voznika, ker moramo čim prej priti do ponesrečencev, kajti to ni zgodba v urah, ampak ljudje umirajo v sekundah.«
Anton Gomboc, poveljnik Gasilskega društva Murska Sobota: »Za nas so pomembni zelo natančni podatki, kje se je zgodila nesreča, ker potem vemo, po katerem uvozu iti na avtocesto.« Fotografije: Nataša Juhnov
Različici reševanja in pristopa reševalcev do kraja prometne nesreče na pomurski avtocesti sta prihod po nasprotnem pasu ali po nasprotni smeri od smeri vožnje.
Dejstva reševanja na avtocesti: Nujna je natančna lokacija nesreče. Šteje vsaka sekunda. Nobeno reševanje ni šablonsko. Zelo veliko je improvizacije. Hitro se lahko kaj zalomi.
|