|
II. Ugotovitve Ekološkega sektorja Urada za intervencije
|
| bet | 2/5 | | Sana | 01.04.2017 | | Hajmi | 36.37 Kb. | | #2656 |
II. Ugotovitve Ekološkega sektorja Urada za intervencije:
Ugotovitve kršitev s strani GG Postojna,d.d. in Zavoda za gozdove Slovenije- OE Postojna
II.1 Splošno:
1. Neupoštevanje lastnih smernic- poudarjenost funkcij gozda, obseg poseka- zapisanih v detaljnem gozdno-gojitvenem načrtu št. 12. Navajamo primere za načrtovalno enoto A, kjer je bila sečnja najbolj intenzivna in s tem z argumenti odgovornih spodbijamo njihovo lastno argumentacijo (poudarki smo označili s krepkim tiskom):
“Stanje gozda:… drevje je vitalno in nepoškodovano. Sestojne zasnove so dobre, sklep krošenj je normalen, negovanost je dokaj dobra. Podmladek je bujen, predvsem bukov. Poudarjeni sta hidrološka in estetska funkcija.”
“Gozdnogojitvene smernice:… Posek posameznih nadstojnih bukovih osebkov, ki ovirajo normalen razvoj letvenjakov ter drogovnjakov.”
2. Navkljub splošnim in evidentno kršenim določbam, zapisanim v Odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 12.9.2000, ki govorijo o čimmanjšem poškodovanju tal, mladja, drevja in gozdnih prometnic ter o načinu spravila lesa in sanaciji poškodb, doslej ne izvajalec, ne podpisnik odločbe, ne strokovni nadzorni organi (inšpektorji) niso ugotovili nepravilnosti. Še več. Spoštovana ni bila niti dodatna zahteva: “Pri delu v parku (02B) je potrebno parkovna drevesa ustrezno zaščititi pred poškodbami”.
3. Očitno je, da odgovorni niso upoštevali ne socialnih, ne hidroloških, ne estetskih funkcij gozdnega parka. Očitno je, da niso upoštevali kulturno-zgodovinskih dejstev o nastanku in oblikovanju parka (spomenik oblikovane narave!). Očitno pa je tudi, da jim je bila malo mar za varstvo okolja in za njihovo siceršnjo načelno skrb za ohranjanje življenskega okolja za živali:
-skrb za življensko okolje divjih živali. Zaradi več razlogov so neposredno ogroženi trije brlogi lisice in jazbeca: posek drevesa na brlog; drevo, označeno za posek (brlog se nahaja v koreninah); predviden posek vseh dreves v neposredni okolici brloga (polmer: 10 m). Ogroženo je še bistveno večje število brlogov v predvidenem območju poseka.
-ohranjanje starega drevja (ptice duplarice) in dreves z večjimi gnezdi. V območju se zadržuje sova kozača. Krokar gnezdi sredi območja sečnje in le vprašanje časa je, kdaj bo gnezdenje prekinil.
-ohranjanje stoječega in ležečega mrtvega drevja (“ena do šest sušic različnih debelin na ha v jelovo-bukovem gozdu”). Označenih je le 7 suhih dreves za gnezdenje in prehranjevanje ptic na območju 18 ha- eno od teh je zaradi malomarnosti sekačev že padlo.
II.2 Zavajanje javnosti:
1. Odgovorni vse od 4.12.2000 (prispevek na POP TV) načrtno zavajajo javnost, češ, da je park oziroma gozd- kot ga sami preimenujejo in tudi obravnavajo- v obupno slabem stanju (stara obolela drevesa, podlubniki) že vsaj 50 let in da je poseg nujen in interventen, saj bo v nasprotnem primeru park propadel v zelo kratkem obdobju.
2. Odgovorni v svojih izjavah za javnost in v pismih bralcev namerno zavajajo javnost s trditvijo, da obstoječe grajske sprehajalne poti, ki vodijo do Luizinega kamna, niso bile poškodovane. Ali kot je zatrdil v izjavi za Slovenske novice (22.2.2001) namestnik vodje Zavoda za gozdove- OE Postojna, Marko Udovič: “Z gozdnimi vlakami nismo uničili niti metra poti”.
Odgovorni so doslej sklicali eno in edino tiskovno konferenco za javnost in to šele 5. februarja, ko je postalo jasno, da je prišlo do organiziranega nasprotovanja zainteresirane javnosti proti posegu. Kot se je pokazalo na tej na hitro sklicani tiskovni konferenci, so bili nanjo izrecno povabljeni le poročevalci nekaterih medijskih hiš in je bila prisotnost ostalih zainteresiranih nezaželjena.
Ne javni uslužbenci Zavoda za gozdove- OE Postojna, ne predstavniki delniške družbe GG Postojna niso javnosti pojasnili, zakaj ravnajo na tak- brezpriziven in po njihovem mnenju edini možni način. Očitno jim ni bilo veliko do tega, da bi na razumen način vzpostavili vsaj minimalno komunikacijo z nasprotniki grobega posega v občutljivo zaščiteno parkovno površino. Potrudili se niso niti toliko, da bi pojasnila predočili na svojih spletnih straneh in se tako elegantno rešili očitkov.
II.3. Nestrokovno načrtovanje in priprava vlak:
1. Občutno previsoka je predvidena gostota vlak na območju sečnje. Sečno-spravilni načrt namreč predvideva gostoto vlak v izmeri 200,3 m/ha. S tem so kršene smernice in standardi, ki govorijo o gradnji vlak na Visokem Krasu. “Optimalna odprtost znaša 120m/ha – 150 m/ha” (citat iz predstavitve družbe GG Postojna, d.d.).
2. Nespoštovanje lastnega vrisa vlak v sečno-spravilnem načrtu (zemljevidna priloga Detaljnega gojitvenega načrta z dne 14.1.1999). Stanje dejansko zgrajenih ali rekonstruriranih vlak na območju posega je bistveno drugačno, kot to predvideva načrt.
3. Kršitev predpisov o strogo varovanem območju parka. Na dveh mestih: v neposredni bližini kipa Diane in pri gozdarski šoli je izvajalec na nedopusten način posegel v varovano območje.
4. Poškodovanje 356 m grajskih in sprehajalnih steza v globino in širino, ki je nastalo zaradi buldožiranja in miniranja. Posledice miniranja: skale ob vlakah, gmote kamenja, zdrsi, raztreseni panji, ki še danes “krasijo” krajinski videz pobočja in svarijo pred tovrstnimi vandalizmi.
5. Načrtna prekinitev Evropske in Notranjske pešpoti z visokim nasutjem materiala na treh mestih in s tem posledično zmanjšanje dostopnosti in degradiranje socialne funkcije gozdnega parka.
II.4 Nestrokovna sečnja:
1. Nezaščiteno in neoznačeno območje sečnje. Izjema se je zgodila 21. februarja, ko je na prošnjo direktorja GG Postojna, d.d., Frenka Kovača, območje varovalo (pred kom?) 18 policistov Policijske postaje Cerknica.
2. Posek osmih markiranih dreves ob pešpoteh.
3. Nepravilne izdelave zaseka ter podžagovanja in oblikovanja ščetine. Posledica: nepravilna smer padca dreves ter poškodovanje dreves in v največ primerih naknadno podiranje tistih, ki niso bila označena za odkazilo.
4. Sedem posekanih in obviselih dreves, ki jih sekači oziroma nadzorniki niso zavarovali z barvnim trakom, kot to velevajo predpisi.
5. Podiranje dreves brez neposrednega nadzora.
6. Neposredno ogrožanje življenja državljana Janeza Kandareta in njegovih konj, s katerimi je pasivno demonstriral proti grobemu posegu v okolje.
V. Nestrokovno spravilo:
1. Izvajalec je kršil “začasno prekinitev izvajanja sečnje in z njo povezanih del v okolici gradu Snežnik”, ki so jo 21.2.2001 objavili predstavniki pristojnih ministrstev, lastnika in Zavoda za gozdove. Nasprotno: 26.2.2001 je izvajalec nadaljeval z odvozom podrtih bukev- debeljakov iz spornega dela sečnje. Obenem so brisali sledi svojega nestrokovnega ravnanja: odstranjevali so bukve, ki niso bile predvidene za posek, bukve z markacijami in ostala poškodovana drevesa. Izvajalec je svoje nekorektno ravnanje ponovno zaščitil s pomočjo policije. S spravilom je izvajalec nadaljeval tudi 14.3.2001 popoldne navkljub razmočenemu terenu (registrska tablica “spravilnega sredstva”: D6 - 18 PO).
2. Izvajalec je kršil Odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves, saj se njegova spravilna sredstva niso “gibala le po označenih spravilnih poteh”, temveč na primer tudi skozi javorjev drevored ter po Evropski in Notranjski pešpoti.
3. Dodatno poškodovanje vlak, poti in cest zaradi spravila ob neprimernem vremenu in na zelo razmočenem terenu. Vzrok: previsoke temperature, deževno vreme (na primer: dne 5.2.2001, na dan omenjene tiskovne konference).
4. Izvajalec ni predvidel začasnih odlagališč posekanih dreves. Posledica: deponiral jih je vzdolž glavne ceste, ob sprehajalnih poteh, pod gozdarsko šolo. Pri tem so dodatno poškodovali parkovna drevesa (hrast, okoli 20 lip v varovanem območju parka), gozdna tla in podrast.
III. Predlogi članov in simpatizerjev Ekološkega sektorja Urada za intervencije:
Izvajalec, ki v svojih javno dostopnih dokumentih zagotavlja, da si prizadeva sistematično zmanjševati negativne vplive na okolje, pri posegu v parkovni kompleks gradu Snežnik ni ravnal niti v skladu z lastnimi načeli, kaj šele z okoljevarstvenimi standardi in evropskimi temeljnimi načeli kot sta: okolju in ljudem prijazno okolje in kakovost bivanja.
GG Postojna kot kadrovsko, tehnološko in kapitalsko največja zasebna slovenska gozdnogospodarska družba, ki “skrbi” za slovenske gozdove, jih “goji” in z njih lesno zalogo neomejeno gospodari, jo prodaja, preprodaja in predeluje, ni registrirana za osnovno dejavnost pri konkretnem posegu: za varstvo gozdov (kot nekatera ostala območna gozdna gospodarstva). GG Postojna, d.d. doslej še ni pridobila nobenega od certifikatov kakovosti.
Upravičeno torej dvomimo v utemeljenost podelitve dolgoročne koncesije omenjenemu izvajalcu. Še posebej dvomimo v to, da lahko samostojno izvaja dela na parkovnih površinah, saj za kaj takega ne izkazuje potrebnih referenc.
|
| |
