|
Urad za intervencije – Ekološki sektor
|
| bet | 1/5 | | Sana | 01.04.2017 | | Hajmi | 36,37 Kb. | | #2656 |
Urad za intervencije – Ekološki sektor naš spletni naslov: http://eko.ljudmila.org
E-mail: uziekosec@mila.ljudmila.org
Dom Kulture, Stari trg, 22. marca 2001 ob 18. uri
Srečanje članov komisije s predstavniki lokalne skupnosti in druge zainteresirane javnosti
I.A Vprašanja Strokovni komisiji za izdelavo usmeritev za gospodarjenje z gozdom nad gradom Snežnik:
1. Čigava je zamisel današnje predstavitve in zakaj je javno soočenje mnenj organizirano le dan pred oddajo komisijskega predloga “usmeritev za gozdarjenje” v grajskem parku?
2. S katerimi zunanjimi strokovnjaki ali predstavniki zainteresirane javnosti- kot je bilo to predvideno- se je ob svojem delu še posvetovala imenovana komisija?
3. Ali bodo poročilo o delu in strokovne smernice komisije javno objavljene, še preden jih uradno potrdijo odločevalci pristojnih ministrstev in kdaj bodo objavljene uradno potrjene strokovne smernice?
4. Ali se vam zdi načrtovani poseg, ki v nobenem izvedbenem dokumentu ne ugotavlja prednostnega poteka sečnje ter poteka sanacije posameznih odsekov in enot v parkovnem kompleksu snežniškega gradu, strokovno utemeljen in upravičen?
5. Ali bi lahko spoštovani člani komisije pojasnili prisotnim naslednje razlikovalne pojme oziroma na kratko opisali, kaj si pod temi pojmi predstavljajo: ožje / širše področje parka; varovano območje parka / vplivno območje parka; parkovni gozd / gospodarski park? Ali se vam zdi tako različno poimenovanje istih stvari razumljivo in ali ni morda tako pester pojmovnik le orodje za poimenovanje istih dejstev v različne namene?
6. Ali bi lahko spoštovani člani zaradi nesporazumov med pojmovanjem laične javnosti in gozdarsko stroko opisali prisotnim, kaj pomeni beseda golosek?
7. Ali je pri strokovni presoji načrtov gospodarjenja in gojitve, torej javno dostopnih listin kot so: gozdno-gospodarski načrt, detaljni gozdnogojitveni načrt in odkazilni manual, ki jih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, komisija ugotovila katerekoli nepravilnosti?
8. Ali je komisija primerjala smernice in dejstva, zapisana v načrtih poseka z dejanskim stanjem na terenu? Kolikokrat je bila na ogledu posledic sečnje in spravila in kakšne so njene ugotovitve? Kaj komisija meni o strokovni pripravi načrta sečnje in nadzoru s strani Zavoda za gozdove?
9. Ali se je komisija v svojem delu posebej osredotočila tudi na delo izvajalca, delniške družbe Gozdno gospodarstvo Postojna in če da, ali lahko že danes potrdi pokazatelje nestrokovnega dela s strani izvajalca?
10. Ali strokovna komisija meni, da je bil napor strokovnih služb pristojnih ministrstev in lastnika dovoljšen, njihove smernice dovolj utemeljene in strokovni nadzor nad potekom dela dovolj pogost in kakovosten?
I.B Vprašanja predstavnikom Občine Loška dolina:
1. Kakšno vlogo ima na današnjem izmenjevanju mnenj Občina Loška dolina kot soorganizator srečanja in kakšne rezultate si predstavniki lokalne oblasti od srečanja obetajo?
2. Zakaj se v primeru spornega in medijsko odmevnega dogajanja v parku Snežnik s svojimi pripombami, mnenji in stališči niso predstavniki občine oglasili že doslej?
3. Zakaj ni Občina Loška dolina niti o začetku, niti o poteku in tudi ne o posledicah posega v gozdni park nad gradom Snežnik (redno) obveščala lokalnega prebivalstva in ostale zainteresirane javnosti- čeprav ima za to na razpolago občila: občinsko glasilo, kabelsko televizijo in ostale medije, ki pokrivajo področje Notranjske regije?
4. Ali si je župan kot najvišji predstavnik občine, ki je potrdila načrte posega v gozdni park, sam ali v spremstvu svojih svetnikov doslej, torej v zadnjih štirih mesecih, že uspel ogledati prizorišče sečnje in če da: kolikokrat?
5. Kakšno je uradno stališče Občine Loška dolina o posegu v gozdni park Snežnik in kakšne predloge je doslej ali pa bo v bodoče zapisala? Ali v tem smislu pripravlja konkretni projekt o razrešitvi nastale situacije?
6. Župan si javno prizadeva za to, da bi bil informacijsko-upravni center bodočega Regijskega parka Snežnik v grajskem kompleksu Snežnik. Kaj meni o dejstvu, da že zaščiteno območje parka gradu Snežnik ni vključeno v naravovarstveno ali kulturno pomembna območja bodočega parka. Opredeljeno je namreč kot najnižje možno zaščiteno območje: kot kmetijska krajina (gl. predstavitveno zgibanko Regijski park Snežnik; Ministrstvo za okolje in prostor RS, 1999).
7. Kako misli Občina Loška dolina z ostalimi pristojnimi (lastniki, financerji, državnimi organi) ter morebitnimi investitorji razreševati problematiko celotnega graščinskega kompleksa?
II. Ugotovitve Ekološkega sektorja Urada za intervencije:
Ugotovitve kršitev s strani GG Postojna,d.d. in Zavoda za gozdove Slovenije- OE Postojna
II.1 Splošno:
1. Neupoštevanje lastnih smernic- poudarjenost funkcij gozda, obseg poseka- zapisanih v detaljnem gozdno-gojitvenem načrtu št. 12. Navajamo primere za načrtovalno enoto A, kjer je bila sečnja najbolj intenzivna in s tem z argumenti odgovornih spodbijamo njihovo lastno argumentacijo (poudarki smo označili s krepkim tiskom):
“Stanje gozda:… drevje je vitalno in nepoškodovano. Sestojne zasnove so dobre, sklep krošenj je normalen, negovanost je dokaj dobra. Podmladek je bujen, predvsem bukov. Poudarjeni sta hidrološka in estetska funkcija.”
“Gozdnogojitvene smernice:… Posek posameznih nadstojnih bukovih osebkov, ki ovirajo normalen razvoj letvenjakov ter drogovnjakov.”
2. Navkljub splošnim in evidentno kršenim določbam, zapisanim v Odločbi o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 12.9.2000, ki govorijo o čimmanjšem poškodovanju tal, mladja, drevja in gozdnih prometnic ter o načinu spravila lesa in sanaciji poškodb, doslej ne izvajalec, ne podpisnik odločbe, ne strokovni nadzorni organi (inšpektorji) niso ugotovili nepravilnosti. Še več. Spoštovana ni bila niti dodatna zahteva: “Pri delu v parku (02B) je potrebno parkovna drevesa ustrezno zaščititi pred poškodbami”.
3. Očitno je, da odgovorni niso upoštevali ne socialnih, ne hidroloških, ne estetskih funkcij gozdnega parka. Očitno je, da niso upoštevali kulturno-zgodovinskih dejstev o nastanku in oblikovanju parka (spomenik oblikovane narave!). Očitno pa je tudi, da jim je bila malo mar za varstvo okolja in za njihovo siceršnjo načelno skrb za ohranjanje življenskega okolja za živali:
-skrb za življensko okolje divjih živali. Zaradi več razlogov so neposredno ogroženi trije brlogi lisice in jazbeca: posek drevesa na brlog; drevo, označeno za posek (brlog se nahaja v koreninah); predviden posek vseh dreves v neposredni okolici brloga (polmer: 10 m). Ogroženo je še bistveno večje število brlogov v predvidenem območju poseka.
-ohranjanje starega drevja (ptice duplarice) in dreves z večjimi gnezdi. V območju se zadržuje sova kozača. Krokar gnezdi sredi območja sečnje in le vprašanje časa je, kdaj bo gnezdenje prekinil.
-ohranjanje stoječega in ležečega mrtvega drevja (“ena do šest sušic različnih debelin na ha v jelovo-bukovem gozdu”). Označenih je le 7 suhih dreves za gnezdenje in prehranjevanje ptic na območju 18 ha- eno od teh je zaradi malomarnosti sekačev že padlo.
II.2 Zavajanje javnosti:
1. Odgovorni vse od 4.12.2000 (prispevek na POP TV) načrtno zavajajo javnost, češ, da je park oziroma gozd- kot ga sami preimenujejo in tudi obravnavajo- v obupno slabem stanju (stara obolela drevesa, podlubniki) že vsaj 50 let in da je poseg nujen in interventen, saj bo v nasprotnem primeru park propadel v zelo kratkem obdobju.
2. Odgovorni v svojih izjavah za javnost in v pismih bralcev namerno zavajajo javnost s trditvijo, da obstoječe grajske sprehajalne poti, ki vodijo do Luizinega kamna, niso bile poškodovane. Ali kot je zatrdil v izjavi za Slovenske novice (22.2.2001) namestnik vodje Zavoda za gozdove- OE Postojna, Marko Udovič: “Z gozdnimi vlakami nismo uničili niti metra poti”.
Odgovorni so doslej sklicali eno in edino tiskovno konferenco za javnost in to šele 5. februarja, ko je postalo jasno, da je prišlo do organiziranega nasprotovanja zainteresirane javnosti proti posegu. Kot se je pokazalo na tej na hitro sklicani tiskovni konferenci, so bili nanjo izrecno povabljeni le poročevalci nekaterih medijskih hiš in je bila prisotnost ostalih zainteresiranih nezaželjena.
Ne javni uslužbenci Zavoda za gozdove- OE Postojna, ne predstavniki delniške družbe GG Postojna niso javnosti pojasnili, zakaj ravnajo na tak- brezpriziven in po njihovem mnenju edini možni način. Očitno jim ni bilo veliko do tega, da bi na razumen način vzpostavili vsaj minimalno komunikacijo z nasprotniki grobega posega v občutljivo zaščiteno parkovno površino. Potrudili se niso niti toliko, da bi pojasnila predočili na svojih spletnih straneh in se tako elegantno rešili očitkov.
II.3. Nestrokovno načrtovanje in priprava vlak:
1. Občutno previsoka je predvidena gostota vlak na območju sečnje. Sečno-spravilni načrt namreč predvideva gostoto vlak v izmeri 200,3 m/ha. S tem so kršene smernice in standardi, ki govorijo o gradnji vlak na Visokem Krasu. “Optimalna odprtost znaša 120m/ha – 150 m/ha” (citat iz predstavitve družbe GG Postojna, d.d.).
2. Nespoštovanje lastnega vrisa vlak v sečno-spravilnem načrtu (zemljevidna priloga Detaljnega gojitvenega načrta z dne 14.1.1999). Stanje dejansko zgrajenih ali rekonstruriranih vlak na območju posega je bistveno drugačno, kot to predvideva načrt.
3. Kršitev predpisov o strogo varovanem območju parka. Na dveh mestih: v neposredni bližini kipa Diane in pri gozdarski šoli je izvajalec na nedopusten način posegel v varovano območje.
4. Poškodovanje 356 m grajskih in sprehajalnih steza v globino in širino, ki je nastalo zaradi buldožiranja in miniranja. Posledice miniranja: skale ob vlakah, gmote kamenja, zdrsi, raztreseni panji, ki še danes “krasijo” krajinski videz pobočja in svarijo pred tovrstnimi vandalizmi.
5. Načrtna prekinitev Evropske in Notranjske pešpoti z visokim nasutjem materiala na treh mestih in s tem posledično zmanjšanje dostopnosti in degradiranje socialne funkcije gozdnega parka.
II.4 Nestrokovna sečnja:
1. Nezaščiteno in neoznačeno območje sečnje. Izjema se je zgodila 21. februarja, ko je na prošnjo direktorja GG Postojna, d.d., Frenka Kovača, območje varovalo (pred kom?) 18 policistov Policijske postaje Cerknica.
2. Posek osmih markiranih dreves ob pešpoteh.
3. Nepravilne izdelave zaseka ter podžagovanja in oblikovanja ščetine. Posledica: nepravilna smer padca dreves ter poškodovanje dreves in v največ primerih naknadno podiranje tistih, ki niso bila označena za odkazilo.
4. Sedem posekanih in obviselih dreves, ki jih sekači oziroma nadzorniki niso zavarovali z barvnim trakom, kot to velevajo predpisi.
5. Podiranje dreves brez neposrednega nadzora.
6. Neposredno ogrožanje življenja državljana Janeza Kandareta in njegovih konj, s katerimi je pasivno demonstriral proti grobemu posegu v okolje.
V. Nestrokovno spravilo:
1. Izvajalec je kršil “začasno prekinitev izvajanja sečnje in z njo povezanih del v okolici gradu Snežnik”, ki so jo 21.2.2001 objavili predstavniki pristojnih ministrstev, lastnika in Zavoda za gozdove. Nasprotno: 26.2.2001 je izvajalec nadaljeval z odvozom podrtih bukev- debeljakov iz spornega dela sečnje. Obenem so brisali sledi svojega nestrokovnega ravnanja: odstranjevali so bukve, ki niso bile predvidene za posek, bukve z markacijami in ostala poškodovana drevesa. Izvajalec je svoje nekorektno ravnanje ponovno zaščitil s pomočjo policije. S spravilom je izvajalec nadaljeval tudi 14.3.2001 popoldne navkljub razmočenemu terenu (registrska tablica “spravilnega sredstva”: D6 - 18 PO).
2. Izvajalec je kršil Odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves, saj se njegova spravilna sredstva niso “gibala le po označenih spravilnih poteh”, temveč na primer tudi skozi javorjev drevored ter po Evropski in Notranjski pešpoti.
3. Dodatno poškodovanje vlak, poti in cest zaradi spravila ob neprimernem vremenu in na zelo razmočenem terenu. Vzrok: previsoke temperature, deževno vreme (na primer: dne 5.2.2001, na dan omenjene tiskovne konference).
4. Izvajalec ni predvidel začasnih odlagališč posekanih dreves. Posledica: deponiral jih je vzdolž glavne ceste, ob sprehajalnih poteh, pod gozdarsko šolo. Pri tem so dodatno poškodovali parkovna drevesa (hrast, okoli 20 lip v varovanem območju parka), gozdna tla in podrast.
III. Predlogi članov in simpatizerjev Ekološkega sektorja Urada za intervencije:
Izvajalec, ki v svojih javno dostopnih dokumentih zagotavlja, da si prizadeva sistematično zmanjševati negativne vplive na okolje, pri posegu v parkovni kompleks gradu Snežnik ni ravnal niti v skladu z lastnimi načeli, kaj šele z okoljevarstvenimi standardi in evropskimi temeljnimi načeli kot sta: okolju in ljudem prijazno okolje in kakovost bivanja.
GG Postojna kot kadrovsko, tehnološko in kapitalsko največja zasebna slovenska gozdnogospodarska družba, ki “skrbi” za slovenske gozdove, jih “goji” in z njih lesno zalogo neomejeno gospodari, jo prodaja, preprodaja in predeluje, ni registrirana za osnovno dejavnost pri konkretnem posegu: za varstvo gozdov (kot nekatera ostala območna gozdna gospodarstva). GG Postojna, d.d. doslej še ni pridobila nobenega od certifikatov kakovosti.
Upravičeno torej dvomimo v utemeljenost podelitve dolgoročne koncesije omenjenemu izvajalcu. Še posebej dvomimo v to, da lahko samostojno izvaja dela na parkovnih površinah, saj za kaj takega ne izkazuje potrebnih referenc.
Zato pristojnim organom predlagamo:
1. Da GG Postojna d.d. na podlagi novih smernic in pod stalnim strokovnim nadzorom opravi spravilo v čimkrajšem času in ob primernih vremenskih razmerah.
2. Da izvajalec nemudoma ugotovi natančno stanje dosedaj posekanih dreves po vrstah, kakovosti in debelini ter javnosti sporoči finančno vrednost padlih dreves in za katere namene bodo vložena sredstva od izkupička.
3. Da je izvajalec dolžan sanirati poškodbe spravilnih poti, gozdnih tal in dreves v najkrajšem možnem času.
4. Da lastnik, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, odpre namenski račun in od izvajalca zahteva, da ves izkupiček od posekanih dreves nakaže na ta namenski račun, iz katerega se financira obnova celotnega parkovnega območja.
5. Da pristojni odvzamejo koncesijo dosedanjemu izvajalcu in mu onemogočijo vsakršne bodoče posege v grajsko parkovno površino. Pristojni so na podlagi kriterija izkazanih referenc dolžni na javnem razpisu pridobiti novega koncesionarja.
6. Da Zavod za gozdove dokumentira vse dosedanje posege v Schoenburški grajski park.
7. Da se celotno območje bivšega Schoenburgovega parka (osnova: zemljevid iz l. 1925) razglasi za državno zaščiten park, površine v mejah razglasitve krajinskega parka (odlok iz leta 1987) pa naj se ponovno ovrednoti in vzpostavi isti ali nov režim varovanja.
8. Da se v čimvečji meri rekonstruira podoba parka pred 2. svetovno vojno in določi prioritete pri sanaciji.
9. Da se določi namembnost posameznih delov graščinskega kompleksa Snežnik in da prednost tistim dejavnostim, ki so se v preteklosti že odvijale.
10. Da se imenuje oskrbnika parka in ob tem v čimvečji meri v razvojni projekt pritegne lokalno prebivalstvo.
Urad za intervencije – Ekološki sektor naš spletni naslov: http://eko.ljudmila.org
E-mail: uziekosec@mila.ljudmila.org
Sporočilo za zainteresirano javnost in medije
I. Ekološki sektor Urada za intervencije sporoča, da bo v primeru črnogledega scenarija- nadaljnega vandalističnega ravnanja v grajskem parku postopal na naslednji način:
1. Njegovi člani in simpatizerji bodo zaščitili drevesa s svojimi telesi.
2. V Republiki Sloveniji bo izkoristil vse poti pravnega razreševanja in zaščite ustavno opredeljenih pravic posameznikov in zainteresirane javnosti.
3. Z arhivirano dokumentacijo o vandalizmu bo obvestil vse pristojne strokovne vladne in nevladne organizacije (med njimi Nizozemsko kraljevo združenje za varstvo narave in Greenpeace), parlamentarna in odločevalska telesa (Svet Evrope, Evropska zveza s predsedujočo Švedsko) ter ostale pravne, okoljevarstvene in politične mednarodne in državne dejavnike.
Upamo, da teh potez, ki bi zaradi pritiska mednarodne javnosti preprečile aktualno pustošenje slovenske krajine in naravnih bogastev, začasno še ne bo potrebno uresničiti.
II. V primeru, da bodo člani in simpatizerji Ekološkega sektorja ugotovili, da se bo zgodba odvijala v pozitivno smer, bodo s svojimi močmi pripomogli k uspešni uresničitvi skupno zastavljenih ciljev.
1. Vse udeležence danšnjega srečanja in širšo (vplivno) javnost obveščamo, da bo Ekološki sektor- na podlagi prejetja več kot 500 izjav (stanje 21.3.2001) in predlogov, ki so jih zapisali podpisniki- oblikoval gibljive ekološke patrulje, ki bodo preprečevale opisane vandalistične posege na celotnem ozemlju Republike Slovenije in s tem razširilo akcijo “Intervencija Snežnik” na druga kritična žarišča.
Tak ukrep predlagateljev je nujen, saj se istovrstni neodgovorni posegi dogajajo širom Slovenije zaradi podobnih razlogov. Pod krinko ljudem in okolju prijaznih posegov se v bistvu skrivajo: prilaščanje (privatizacija) javnih dobrin, monopolizacija trga ter omahljivost strokovnjakov in oblastnikov na državni in lokalni ravni.
2. Še naprej zahtevamo, “da se vlada RS oziroma pristojna ministrstva- vključno s protokolom- z lokalno oblastjo (do)končno dogovorijo kako ohraniti, prenoviti, financirati in urediti kompleks snežniškega gradu in okolice na tak način, da bo postal dostopen javnosti in da bo zagotavljal kakovost bivanja zainteresirani javnosti” (5. točka IZJAVE)
3. Ob tej priložnosti vas vabimo na pregledno kronološko razstavo z naslovom Intervencija Snežnik s predavanjem in problemsko okroglo mizo, na kateri bo- ob že znani- javnosti predočena še ne obelodanjena foto, audio, video in tiskana dokumentacija. O dogodku boste podrobneje obveščeni v kratkem.
|
| |
