Tabela (6) sposobnosti - kompetenc
Spoznavna raven
|
Čustvena raven
|
Volitivna raven
|
-
Razmišljanje o in definiranje ciljev
-
Izbiranje in določanje strategij za doseganje ciljev
-
Predvidevanje morebitnih ovir pri doseganju ciljev
-
Ukrepanje v smeri preseganja ovir
-
Opazovanje učinkov posameznikove akcije, da bi ugotovili, kako posameznik zaznava in opisuje okoliščine, v katerih akcija poteka
-
Eksplicitno izražanje vrednostnih konfliktov in prizadevanje za njihovo preseganje
|
-
Usmerjanje čustev v nalogo
-
Izbiranje dejavnosti, ki posameznika veselijo, ima zanje interes,
-
Motiviranost za izvrševanje naloge
-
Iskrenost in izogibanje pretvarjanju, da nalogo izvršujem zato, ker je to potrebno,
-
Predvidevanje veselja in vživljanje v radost uspeha
-
Predvidevanje in demistificiranje občutkov ob neuspehu
|
-
Posvečanje posebne skrbi ukrepom, ki zmanjšujejo tveganje, ki spremlja doseganje cilja,
-
Zagotavljanje potrebnih virov, ki omogočijo doseganje cilja (npr. posameznikova energija in čas)
-
Vnovično premišljevanje o ljudeh in drugih potrebnih virih za izvedbo naloge,
-
Spoznavanje motivov za izvajanje skupne naloge pri sodelavcih,
-
Vztrajanje kljub oviram.
|
Razlikujemo tudi med sposobnostjo vživljanja v probleme drugih, sprejemanja kritike, sprejemanja tveganja, samozavedanja, sposobnosti odzivanja na spremembe in sposobnostjo intuitivnega zaznavanja sinhronosti z (Dyer, 1996), itd. Formalno-pravne oz. kadrovske kompetence v smislu pristojnosti in pooblaščenosti za delo praviloma ustrezajo vsebinskim kompetencam, ki nam omogočajo samostojno odločanje delovanje v smislu zastavljenih ciljev.
Odrasli smo tudi premalo odprti za novo zaradi starih zamer, ki jih nismo odpustili. Odpustili pa jih nismo, ker si jih nismo priznali in nismo vedeli, kako naj jih odmerimo. Danes nam je manj jasen smisel in način odpuščanja kot nekdaj. Smedes (1999) ve, da večini odpuščanje naenkrat iz velikodušnosti ne gre, ampak le postopno in v majhnih korakih. Pogosto ne vemo, na kateri sklop ne-vrednot se vežejo zamere in katere bi pridobili z odpuščanjem s pomočjo tehnik fiktivnega ali pravega pogovora, vizualizacije in molitve. Tudi v tem se odločamo med kraljestvom svetlobe in kraljestvom 'senc' (Jungov pojem).
Prav tako je s premagovanjem stresov. Najprej je treba razlikovati med negativnim distresom in pozitivnim eustresom. Določen stres rabimo kot spodbudo delovanja. Preveč informacij, hrupa in dobrin pa pomeni preobremenjenost z distresom, ki ga premagujem z vsem, kar sodi k zdravemu načinu življenja (Powell, 1999). Poučna je besedna igra angleških besed za izraze celega, svetega in zdravega (whole, holy and healthy), ki spominja na Jungovo ugotovitev, da imajo ljudje s širšimi duhovnimi nazori manj težav v življenju (so manj nervozni in psihotični) kot tisti z ožjimi.
Občutek nedolžnosti je prav tako če ne še bolj pomemben kot občutek krivde, ki vodi v stagnacijo. S produktivnostjo presegamo občutek manjvrednosti kot z generativnostjo zagledanosti vase v smislu narcisizma. Obdobja v razvoju posameznikove osebnosti se razlikujejo po tem, katere osnovne dileme razrešuje. Naraščajoče zahteve oz. potrebe dela in poudarjanje delovnih vrednot so po eni strani grožnja za osebnostni razvoj odraslega po drugi strani pa spodbuda.
Jeffersova in Hayeva menita, da je strah pred napačnimi odločitvami odveč, ker je življenje igra. Ni tako pomembno, kakšno (pozitivno ali negativno) odločitev sprejmemo, ker so vse poučne, če smo jih pripravljeni popravljati. So pa seveda tudi takšne, ki so nepreklicne in brez popravnega izpita. Kljub temu pa je treba preseči racionalni način mišljenja 'pravilno-napačno' in raje širiti meje sprejemljivosti, ki so povezane z višjimi stopnjami zavesti.
Jeffers (1994; 88-89) podaja razliko med pravilno in napačno shemo odločanja: 1. pri pravilni naravnanosti “obe alternativi dajeta priložnosti za učenje in osebno rast”, 2. določanju prednosti glede na to zaželeno v lestvici vrednot, 3. zaupanja svojemu instinktu oz. notranje-mu vodniku, 4. o vrednosti trenutnega stanja z lahke - šaljive ali resne strani. Ko smo sprejeli odločitev pa je treba: 1. odvreči svoje predstave (da lahko uživamo v tem, kar je), 2. sprejeti polno odgovornost, da se ne jezimo nase in na druge, 3. popravljati smer, brž ko nam ne odgovarja. Seveda pa nov vzorec laže izvajamo, kadar nismo v krizi.
Pregledati je treba tudi miselne vzorce in jih po možnosti kombinirati. Grant (2004; 21-39) navaja naslednje strategije miselnih vzorcev: idealist, za katerega so pomembnejše vrednote kot dejstva, realist (neposrednost, nadzor, poenostavljanje), sintetik (divergentnost, skeptici zem, hipotetičnost), pragmatik ali praktik in analitik oz. teoretik. Ne prepoznavamo se le po strategijah, ampak tudi po odnosu med logičnim in kreativnim mišljenjem. Jasno je, da je najboljše prožno, večdimenzionalno, lateralno mišljenje, ki vključuje predhodne stopnje in različne strategije. Če smo odprti za razne vrste občutkov, nam tudi učenje raznih vrst mišljenja ne bo delalo težav. V praksi srečujemo ljudi, ki so v nekem smislu zelo senzitivni in intuitivni, niso pa razvili formalnologičnega mišljenja.
Čedalje več vemo tudi o obvladovanju čustev. Goleman (2001) je kot prvi raziskovalec te razvojne možnosti ugotovil, da so čustva pomembnejša za uspeh v življenju kot razum. Benett Goleman (2003) pa je na budistični osnovi razvijala vaje in napotke, kako z umom obvladujemo moteča čustva. Čustvena inteligenca (EQ) je zavedanje (izvora) lastnih in tujih čustev. Vsebuje vživljanje in odzivanja na bolečino drugih. IQ je logična, vezana na pravila, natančna, jasna, zanesljiva. Čustvena inteligenca ali kompetenca je asociativna, pozna jeziki simbolov. EQ vsebuje čustveno energijo, napetost, optimizem, samospoštovanje, predanost delu, natančnost, željo po spremembi, pogum, odločnost, samouveljavljanje, strpnost, obzirnost in družabnost. V šolskem programu so vsebine zavedanje sebe, obvladovanje čustev (npr. spoznavanje čustev za čustvi pri jezi), sprejemanje odločitev, obvladovanje stresa, osebna odgovornost (asertivnost – reči ne pravočasno), empatija, sporazumevanje, reševanje sporov oz. konfliktov.
Pomanjkanje razvite čustvene kompetence določene osebe vpliva na različna področja njene ga življenja npr. ne zna prijavljati na novo službo, ker ne napravi dobrega vtisa na izpra ševalca, ne predstavlja proizvodov podjetja tako, da bi ustrezali potrebam kupcev, itd.
Premalo se zavedamo, da z izražanjem lastnih negativnih čustev spodbujamo negativna čustva drugega in s pozitivnimi pozitivna. Tako odrasli pri otrocih nehote spodbujamo strah, sramežljivost, agresivnost ali pa ravno nasprotno zaupanje, velikodušnost, duševni mir. Naučiti se je treba obvladati čustva tako kot arhetipe.
Pomanjkanje razvite čustvene kompetence ima že dolgo zgodovino enostranskih razumevanj njene vloge v zahodni civilizaciji. Teoretiki so označevali čustva kot neobvladane strasti, v nasprotju z razumom kot izrazito animalična, ženstvena, iracionalna in destruktivna – nevar na. Nadzor nad čustvi si morajo pridobiti delavci pri delu z ljudmi. Tako so davčni izterjevalci prijazni do zaskrbljenih, nevtralni in hladnokrvni do jeznih strank in do nejevoljnih pa ostri in jih grajati. To zelo spominja na Satirino igro vlog.
Čustvena kompetenca je pomembna za stike z ljudmi, ker je bistvena sestavina komuni kacijske kompetence. Zato vpliva na prilagajanje potrebam trga in na uspeh posameznika in podjetja. Zlasti sodobni vodje morajo biti emocionalno kompetentni, da lahko sodelovalno vodijo delovne skupine in spodbujajo in sprejemajo inovativne ideje. Zato je čustvena kompetenca bistvena za učečo se organizacijo kot to postajata šola in podjetje.
Sprejeti je treba svojo senco in se z njo pogovarjati. Oblikujmo prepričanje, da smo to, kar smo, da smo srečni, da sledimo resnici, da ljubimo, ko iz razdvojene osebnosti postajamo celovita in kadar se iz dveh časov (preteklost-prihodnost) vrnemo v sedanjost, da bi reševali konflikte (lat. confligere = bojevati se, spopadati, prepirati). Najboljši odgovor daje 'zmagam zmagaš' komunikacija, ki pomeni, da obstajajo na koncu skupni, sinergični in singenetski učinki. Začnemo pa z razvijanjem empatičnega znanja, ki vodi do partnerskega sodelovanja. Pozitivno samopodobo lahko krepimo tudi z obvladovanjem čustev, kakor kaže tabela 7.
|
