Tabela (5) iskanja alternativnih ciljev svetovanja v teoriji izbire (po viru: Pečjak, S. (2004). Šolske psihološko svetovanje. Ljubljana, FF, str. 133-134).
Vprašanja
|
Cilji samokontrole
|
1. Kaj želim v tej situaciji?
Kakšna je moja potreba ?
|
Identifikacija nezadovoljene potrebe: preživetje, svoboda, moč, ljubezen, zabava
|
2. Kaj delam, da zastavljen cilj dosežem?
|
Raziskovanje celostnega vedenja- katero vedenje sem izbral, čemu in kako ga izvajam
|
3. Ali me takšno vedenje vodi do cilja?
|
Evalvacija vedenja - ali je izbira rešila problem, kako je potekala izpeljava s prednostmi in pomanjkljivostmi
|
4. Katero drugo vedenje lahko izberem?
|
Iskanje alternativnega vedenja, katere so možne rešitve, kje in do kdaj to lahko preizkusim.
|
Če smo spoznali svoj sistem čaker, se lahko vprašamo, v katerem središču v telesu začutimo potrebe kot so svoboda, moč, sočutje in igrivost-zabavnost in kako to sprejema sogovornik-partner.
Po Gardnerju gre za naslednje inteligence (sposobnosti, spretnosti, nadarjenosti za reševanje problemov) kot so: logično-matematična, verbalno-lingvistična, muzikalna, vizualno prostorska, telesno-kinestetska, interpersonalna in intrapersonalna. Nekateri k tem dodajajo še emocionalno, poslovno ali managersko, duhovno itd. Seveda za vsako dejavnost in poklic rabimo druge inteligence. Načelno lahko vsak vse razvija, vendar pa v različni meri, tako kot različne vrste pismenosti.Jasno je, da pri razvijanju NLP kompetenc vse to rabimo.
Za doseganje različnih vrst pismenosti rabimo (samo)zavedanje, pozornost, zbranost in osredotočenost na smoter. Seveda pa rabi vsak za osebni razvoj podporo različnih skupin v različnih ustanovah.11 12 Razlikujemo se po tem, kako sposobni smo izpolnjevati zahteve različnih socialnih okolij glede na sposobnost zadovoljevanja lastnih potreb. Vsak lahko še optimalizira sposobnost razvoja osebnosti od psihosomatske do socialne in spiritualne ravni, od telesne do duhovne. Maltz (1999) predlaga treniranje v domišljiji, kar pomeni v jeziku baseboola “držati oči na žogi” oz. v boksarskem boksanje s senco (nasprotnika).13
Vzgoja odraslih je usmerjena k družini in k prostemu času ponotranjenja in kristaliziranja pridobljenih vsebin delovnih nalog in nalog dejavnosti. Vzgoja šele tedaj ni več vzgoja za delo, ampak vzgoja za osebno rast v notranjih sferah. Raziskave kažejo, da je večina odraslih še nezrela, ne glede na to, kako različno psihologi razumejo zrelost. Zato večina živi po motivih preživetja in še ne po motivih samoaktualizacije, ki se po Maslowu nahaja v izjemnih, vrhunskih doživetjih, poklicni karieri, itd.
Od starih vzorcev se odvajamo in odučimo, ko se navajamo na nove po načelu močnejšega vtisa. Stari vzorci pogosto ostajajo potlačeni, niso pa nikoli docela izbrisani ali razgrajeni. Učenje novega poteka po naslednjih korakih:
1. zavedati se starega vzorca,
2. priznanje tega vzorca – poskus preseganja in želja po novem vzorcu z vizualizacijo,
3. izbira novega vzorca in intenzivno navajanje na novi vzorec,
4. izbira strategije, cilja, vsebine,
5. zavezanost novemu,
6. praznovanje uspeha.
Vaditi je treba sposobnosti,14 kako biti navdušen, nenehno motiviran z vizijo, kako uspevati, kako biti 'zelo pomembna osebnost' ('very important person' s kratico VIP), ki vključuje izbiro najpomembnejših dejavnosti. Napotke za to najdemo v Coveyevem pristopu 'najprej najpomembnejše' in 'brez izgovora' (Markowski, 1998). Brez izgovora je brez izogibanja, preprečevanja, blokad, strahu, zunanje kontrole, toda s samospoštovanjem (karkoli že to je), osebno močjo in integriteto, s samopodobo v smislu občutka lastne vrednosti, entuziastičnim vodjem (in vodenjem samega sebe), odpuščanjem, poštenim uspehom, sodelujoče z usmerjenostjo v druge z dobrim namenom. Ne moremo kvalitetno in učinkovito delati brez razvoja sposobnosti. Najbolj učinkoviti smo, ko smo sproščeni in najmočnejši, ko sprejema mo vse. To, kar zavračamo, se obrača proti nam.
Rizična družba je družba izzivov in družba tveganja. Življenje posameznika v njej ne poteka po vnaprej določenih ali predvidljivih vzorcih. Da bi se posameznik samostojno znašel in bil odgovoren za svoj uspeh potrebuje določene sposobnosti. Te so zelo raznolike, ker se nanašajo tako na področje človekovih spoznavnih procesov (kognitivni procesi), čustev (afektivni procesi) in volje (konativni procesi) in so ne nazadnje tudi plod človekovih izkušenj in navad (Raven, 1991). Naj nekaj zgledov teh sposobnosti na različnih ravneh še navedemo:
Katere sposobnosti NLP privzgaja:
1. sposobnost izbire emocionalnega stanja in vzdrževanje le-tega dokler ga rabimo. Ta
stanja vključujejo osredotočenje, zaupanje, navdušenje, motivacijo ali učenje;
-
sposobnost ustvarjalnega učenja in oblikovanja kulture ustvarjalnosti, v ustanovi, kjer
delate;
-
sposobnost govorjenja z uporabo besed, ki jih poslušalci razumejo in vedenja, ki ga
sprejemajo;
-
sposobnost poslušanja s svojim telesom, to kar je in česar ni bilo rečeno;
6. sposobnost sprejemanja odločitev s soglasjem drugih.
|
