1 UVOD
Danes se srečujemo s paradoksom današnje civilizacije: na eni strani so to vrhunski tehnološki pripomočki, ki omogočajo opravljanje vsakodnevnih dejavnosti z minimalnim telesnim delom in gibanjem (od industrijske mehanizacije, avtomobilov, hišnih pripomočkov do prenosnih telefonov, računalnikov), na drugi strani pa iskanje čim aktivnejšega in telesno napornega preživljanja prostega časa (v obliki poletnega in zimskega dopusta, jogginga, tenisa, fitnes centrov, ipd…).
Športna rekreacija ima kot oblika telesne aktivnosti po zdravstvenem pojmovanju vse pozitivne učinke, ki jih ima tudi tekmovalni šport. V rekreaciji uporabljamo enake oblike gibanj kot v tekmovalnem športu. Razlika je v namenu: osnovni namen rekreacije je zabava, tekmovalnega športa pa zmaga. V primerjavi s tekmovalnim športom ima rekreacija prednost, ker je lahko množična ne glede na starost in zdravstveno stanje, prav tako pa je možnost poškodb manjša.
Ukvarjanje s športno rekreacijo nima samo blagodejnih zdravstvenih učinkov, ki jih omenjamo najpogosteje, temveč so tu še številni drugi, od nove kakovosti življenja, polepšanje telesa, spoznavanje prijetnih ljudi, navezovanje odnosov, spoznavanje novih športov, zmanjšanje stresa.
Zaradi zgoraj navedenega paradoksa in upoštevajoč okoliščino, da sem tudi sama zadnja leta spoznala, da mi je rekreacija vse bolj pomembna v mojem življenju sem se odločila, da bom pisala o rekreativnem športu.
Namen naloge je ugotoviti na kakšen način v Sloveniji ljudje (mešane populacije) zmanjšujejo nezaželene učinke vsakodnevne neaktivnosti, v kolikšni meri se ukvarjajo z rekreativnim športom, kateri so njihovi najbolj priljubljeni rekreativni športi, v kolikšni meri je njihova aktivnost oz. neaktivnost in izbira posamezne športne panoge odvisna od denarja.
|
