2.1.8.2 Plavanje
Vrsta opreme oziroma rekvizita
|
Cena v EUR
|
Plavalna očala
|
12,90
|
Plavalna kapa
|
3,99
|
Kopalke – moški
|
60,00
|
Kopalke - ženske
|
90,00
|
2.1.8.3 Kolesarjenje
Vrsta opreme oziroma rekvizita
|
Cena v EUR
|
Kolo
|
399,95
|
Kolesarska čelada
|
29,95
|
Kolesarske hlače
|
59,95
|
Kolesarska majica
|
49,95
|
Obutev
|
85,90
|
Zaščitna očala
|
35,90
|
Kolesarski nahrbtnik
|
19,19
|
Plastenka za pijačo
|
19,60
|
2.1.8.4 Tenis
Vrsta opreme oziroma rekvizita
|
Cena v EUR
|
Teniški lopar
|
59,95
|
Teniška žoga
|
22,95
|
Teniška oblačila – moška
|
30,05
|
Teniška oblačila – ženska
|
26,65
|
Teniški copati
|
99,99
|
2.1.8.5 Smučanje
Vrsta opreme oziroma rekvizita
|
Cena v EUR
|
Smučarske smuči + vezi
|
279,99
|
Smučarski čevlji
|
179,99
|
Smučarske palice
|
16,66
|
Smučarske rokavice
|
56,99
|
Smučarska čelada
|
39,99
|
Smučarska očala
|
49,95
|
Smučarska jakna – moška
|
169,95
|
Smučarske hlače – moške
|
129,95
|
Smučarska jakna - ženska
|
169,95
|
Smučarske hlače - ženske
|
129,95
| 2.2 Praktični del
Za potrebe praktičnega dela projektne naloge sem izvedla anketiranje 40 –ih naključno izbranih anketirancev, od katerih je bilo 25 žensk in 15 moških, njihovo strukturo prikazuje naslednji graf:
Poleg spola me je zanimala tudi izobrazbena struktura anketirancev, ki je bila med anketiranci naslednja:
Opravljena anketa je pokazala, da se kar 87 % anketirancev (35) ukvarja s športno rekreacijo in le 13 % (5) je športno povsem neaktivnih:
Navedena ugotovitev je povsem v nasprotju s hipotezo (H 6), kjer sem postavila trditev, da se večina anketirancev ne ukvarja s športno rekreacijo.
Ob tem pa je potrebno poudariti, da 13 % športno neaktivnih predstavljajo samo ženske in s tem potrjujem svojo hipotezo (H 9), da se ženske redkeje ukvarjajo s športno rekreacijo kot moški. Izkazalo se je, da se vsaka peta ženska (20 %) ne ukvarja s športno rekreacijo, medtem, ko se prav vsi moški anketiranci s športno rekreacijo ukvarjajo.
Eden izmed ciljev praktičnega dela je bil ugotoviti, koliko časa na teden se anketiranci rekreirajo in temu ustrezno je bila postavljena hipoteza, da se anketiranci, ki se rekreirajo, s športno rekreacijo ukvarjajo povprečno dve uri na teden.
Rezultat ankete je to hipotezo (H 1) potrdil, saj se kar 40 % (14) anketirancev, ki se ukvarjajo s šport rekreacijo z njo ukvarjajo od dve do štiri ure na teden.
Najpogostejša oblika rekreiranja v poletnem času ni plavanje, temveč hoja. Če primerjamo rezultate ankete se s hojo v poletnem času zelo pogosto in pogosto ukvarja kar 84 % anketirancev, medtem ko se s plavanjem zelo pogosto in pogosto ukvarja 37 % vprašanih.
Zgornji rezultat tako ovrže postavljeno hipotezo (H 2), da je najpogostejša oblika rekreiranja v poletnem času plavanje.
Resničen rezultat je drugačen in sicer je najpogostejša oblika rekreiranja v poletnem času hoja, kar pa je potrdilo hipotezo (H 5), da se večina anketirancev ukvarja s hojo.
Najpogostejša oblika rekreiranja v zimskem času ni tek na smučeh, kot sem trdila v hipotezi (H 3). Anketa je pokazala, da se le malo ljudi ukvarja s to športno panogo, kar 68% (23) se še nikoli ni preizkusilo v tej disciplini. Izkazalo se je, da je tudi v zimskem času najpogostejša oblika rekreacije hoja. Z njo se ukvarja kar 74% vprašanih.
Najpomembnejši dejavnik za ukvarjanje s športno rekreacijo ni skrb za zdravje, saj je pomemben za samo 43% vprašanih. Z danimi rezultati lahko ovržem postavljeno hipotezo (H 8) v kateri sem trdila, da je glavni razlog za ukvarjanje s športno rekreacijo skrb za zdravje. Izkazalo se je, da je najpomembnejši dejavnik za ukvarjanje s športno rekreacijo užitek, tako meni kar 80% vprašanih.
V anketnem vprašalniku me je zanimalo tudi ali so anketiranci, ki se ukvarjajo z športno rekreacijo vključeni v športna društva. Rezultati so pokazali da se športno aktivni anketiranci ne vključujejo v razna športna društva, kar 35% vprašanih je na to vprašanje odgovorilo z ne.
Rezultati so pokazali, da lahko hipotezo (H 7), kjer sem trdila, da se anketiranci, ki se ukvarjajo z športno rekreacijo vključujejo v športna društva ovržem.
Naključno izbrani anketiranci ne porabijo povprečno 20 € na mesec za športno rekreacijo, vključno s stroški nakupa opreme in rekvizitov, kar pomeni da lahko postavljeno hipotezo (H 5) ovržem. Anketa je pokazala, da 26% vprašanih porabi za športno rekreacijo vključno z nakupom opreme in rekvizitov več kot 20 € na mesec.
V anketi sem anketirance vprašala po njihovi starosti in ugotovila, da se mlajši anketiranci (od 15 do 25 let) manj ukvarjajo s športno rekreacijo, kot starejši, pri čemer sem med starejše uvrstila anketirance nad 46-im letom starosti, medtem ko sem stare od 26 do 35 let uvrstila v srednjo starostno skupino. Razmerje med mlajšimi in starejšimi tako znaša 15% proti 45% kot izhaja iz spodnjega grafa.
Ob enem sem z zgornjo ugotovitvijo potrdila postavljeno hipotezo (H 10), da se starejši anketiranci pogosteje ukvarjajo s športno rekreacijo kot mlajši.
3 SKLEPNE MISLI
Športna rekreacija ima kot oblika telesne aktivnosti vse pozitivne učinke od zdravstvenih naprej, pri čemer je osnovni namen rekreacije zabava za razliko od tekmovalnih športov, kjer je primarni cilj zmaga in tudi motiv za ukvarjanje s športno rekreacijo ni prestižni rezultat. Prav zabavo so moji anketiranci postavili na prvo mesto razlogov za ukvarjanje s športno rekreacijo in ne npr. skrb za zdravje, kot sem pričakovala tudi sama.
Čeprav morda v Sloveniji še nismo povsem zadovoljni (in tudi še ne smemo biti) z rezultati razvoja športne rekreacije, je več kot očitno, da smo v zadnjem desetletju naredili korak naprej in ta leta kažejo napredek.
Tudi v mojem življenju postajajo razne oblike rekreativnega športa vse pomembnejše, zato imam danes na športno rekreacijo povsem drugačen – pozitiven pogled, kot sem ga morda imela še pred nekaj leti, ko sem v ljudeh, ki se rekreirajo videla tiste, ki se »mučijo« in ne tiste, ki se kljub telesnim naporom celo zabavajo.
Moja raziskava je potrdila, da rekreacija ni odvisna povsem od denarja. Moji anketiranci so sicer res porabili več kot 20 € na mesec, kar niti ni malo, vendar je potrebno upoštevati, da trenutna gospodarska kriza še ni zajela vseh slojev prebivalstva. Kljub temu se po mojih ugotovitvah, to ne bo spremenilo upoštevajoč ugotovitev, da je med športi najpogostejša oblika rekreiranja prav hoja, kot ena izmed oblik atletike, ki je tudi cenovno najbolj sprejemljiva. Zato ne preseneča, da se anketiranci ukvarjajo s športno rekreacijo povprečno 2 – 4 ure na teden.
S projektno nalogo sem potrdila, da se ženske redkeje ukvarjajo s športno rekreacijo kot moški, prav tako se z njo pogosteje ukvarjajo starejši kot mladi.
Razloge za takšen rezultat vidim tudi v preobremenjenosti žensk, ki se morajo poleg službe aktivno ukvarjati še z družino in gospodinjstvom, zato jim najverjetneje ostaja premalo časa za športno rekreacijo, čeprav bi jo potrebovala tako kot moška populacija.
Prav to ugotovitev bo potrebno čim prej spremeniti, da ženske ne bomo v slabšem položaju od moških, kar pomeni, da se bodo tudi moški morali pogosteje vključiti v skrb za družino in izbrati obliko rekreacije, ki bo omogočala ukvarjanje z njo tako ženskam kot moškim.
Glede mladih, ki se še vedno manj ukvarjajo s športno rekreacijo kot starejši, bo potrebno bolj promovirati športno rekreacijo, čeprav lahko sama potrdim, da ogromno pomeni tudi sam zgled staršev, ki jim mladi sledimo, kljub morda začetnemu nasprotovanju in kljubovanju.
Športna rekreacija postaja sestavni del našega življenja in tudi boljši izobraženosti ljudi je pripisati zasluge za ta pozitiven trend, za katerega lahko le upamo, da se bo nadaljeval in prišel na nivo, ko bo to postala oblika vsakdanjika, ki bo povsem samoumevna nam in vsem naslednjim generacijam.
4 VIRI IN LITERATURA
MIŠIGOJ – DURAKOVIĆ Marjeta in sodelavci, 2003, Telesna vadba in zdravje, prevod Meta Slapšak in dr. Marjeta Kovač, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.
DOUPONA Topič Mojca in dr. PETROVIĆ Krešimir, 2007, Šport in družba – sociološki vidiki, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
ULAGA Drago in TOME Janez, 1968, Šport za mlade, Cankarjeva založba.
DRUGI VIRI:
Revija VIVA, maj 2008, številka 174.
Revija VIVA, november 2008, številka 180.
SPLETNI VIRI:
www.wikipedija , in drugi.
5 PRILOGE
1. Anketni vprašalnik.
|
