2.1.4 Pozitivne posledice fizične aktivnosti
Na dinamično zdravje oziroma zdravstveno stanje posameznika vplivajo številni dejavniki in k pozitivnim zagotovo prištevamo tudi redno športno rekreativno udejstvovanje. Dejstvo je, da si z gibanjem oziroma športno rekreativnim udejstvovanjem utrjujemo zdravje in podaljšujemo življenje. Pri gibanju v prvi vrsti res premikamo gibala, vendar hkrati pospešimo obtok krvi v mišicah, kar pa vpliva tudi na notranje organe. S tem spodbujamo živahnejšo presnovo in hitrejši ter temeljitejši transport odpadnih , škodljivih in celo strupenih snovi iz organizma.
S športom se je mogoče ukvarjati zaradi zadovoljstva, užitkov in prijetnih izkušenj z različnimi športno rekreativnimi aktivnostmi: s hojo, tekom, plavanjem, kolesarjenjem, smučanjem, z vadbo v fitnes studiu ali drugih športnih okoljih, prav tako pa tudi zaradi globjih motivov, ki so povezani z različnimi športnimi nastopi in tekmovanji.
Hkrati je to vir moči, ostrine uma in duha, medsebojnih povezovanj in prijateljskih vezi. Kdor se zadosti giblje, vsak dan hodi in pogosto teka, igra tenis, zahaja v planine in v gore, kolesari, plava ali se ukvarja z drugimi športnimi aktivnostmi, prav gotovo ohranja svoje zdravje in lahko pričakuje kakovostno življenje tudi v pozni starosti.
Ugodne posledice rednega in sistematičnega ukvarjanja s športno rekreacijo pa se kažejo tudi v izboljšanju psihofizičnih sposobnosti ljudi in zviševanju ravni njihovih motoričnih ter funkcionalnih sposobnosti. Z rekreativnim športom se bogatijo prijateljske vezi in spletajo globlja poznanstva, odpre se pot v svojevrsten doživljajski svet, v razgibalnem športnem okolju pa so bogatejši tudi čustveni odzivni ljudje.
Ukvarjanje s športom v določen meri tudi sprošča čustvene napetosti in v marsičem odpravlja nakopičeno tesnobo, potrtost, jezo ali strah.
Med pozitivne učinke gibanja oziroma športno rekreativnega udejstvovanja štejemo tudi spodbujanje energijskih potencialov posameznika. Redno in sistematično športno udejstvovanje namreč spodbuja navedene potenciale ljudi in dviguje raven njihove delovne sposobnosti, ki so prav tako zunanji izraz dobrega zdravstvenega stanja.
Imeti lepo telo, biti zadovoljen s svojim telesom pomeni spoštovati samega sebe, kar je seveda vir telesnega zdravja. Mnogim ljudem pomaga osebno zadovoljstvo s svojim telesom oziroma telesnim videzom pri uresničevanju posameznih življenjskih ciljev.
Posledica rednega športno aktivnega udejstvovanja je boljša telesna kondicija in telesna pripravljenost.
Primerno izbrana športno rekreativna vadba ugodno učinkuje tudi na koordinacijo. Poleg moči je koordinacija gibanja med tistimi osnovnimi motoričnimi oziroma gibalnimi sposobnostmi, ki naj bi jih v obdobju zrelosti še posebej ohranjali in tako naj bi bilo vse do obdobja starosti. Med posameznimi osnovnimi motoričnimi sposobnostmi je tudi gibljivost. Nanjo lahko s programirano športno rekreacijski vadbo pomembno vplivamo in jo še posebej razvijamo in ohranjamo. K dobro optimalni telesni pripravljenosti rekreativnega športnika spada tudi dobra gibljivost.
Specifični zdravstveni cilji telesno aktivnega življenja oziroma večanja ravni telesne aktivnosti ali redne vadbe:
ohranjanje in izboljšanje stopnje zdravja,
preprečevanje razvoja vrste nalezljivih bolezni odraslih in starejših,
zdravljenje in rehabilitacija številnih akutnih in kroničnih bolezni,
ohranjanje sposobnosti samostojnega življenja v starosti,
povečanje funkcionalnih sposobnostih oziroma telesne pripravljenosti.
Telesno gibanje pomeni večje delo in krepitev srca, deluje izrazito proti infarktu, poleg tega telesna dejavnost krepi kosti, sklepe in vezivo – okostje našega telesa, tudi prebava se brez telesnega dela poleni, nastopi zaprtje in zlata žila (hemeroidi).
Redna telesna dejavnost preprečuje slabljenje možganskih funkcij, povrhu tega pa jo tudi pomembno izboljšuje. Telovadba namreč zelo vpliva na umske procese (načrtovanje, spomin, sočasno opravljanje več nalog).
|