1.5 Omejitve raziskave
Večjih omejitev v raziskavi ne pričakujem, morda le nepripravljenost anketirancev v sodelovanju v raziskavi ali njihovo neresno odgovarjanje na postavljena vprašanja.
2.1.1 Opredelitev športne rekreacije
Evropski in svetovni trendi razvoja športa kažejo, da je ta izjemno hiter in dinamičen. To velja za vse njegove različice – vrhunski šport, šolski šport in športno rekreacijo (nekateri ta del športa imenujejo tudi šport za vse) – ter številne dejavnosti, ki ga spremljajo. Marsikje je razvojni tok na tem pomembnem torišču človekovega delovanja in ustvarjanja celo presegel pričakovanja najbolj optimističnih strokovnjakov in raziskovalcev.
Šport nasploh (in tudi rekreativni šport) zagotovo nima le ene razsežnosti, marveč so te številne in prepletene med seboj. V njem je združenih veliko dejavnikov, ki mnogokrat pomembno vplivajo na življenje posameznika in tudi družbe v celoti. Šport posega v vse pore družbenega življenja in je zagotovo svojevrsten fenomen sodobnega človeka in njegovega bivanja. Vključuje posameznike, ožje in širše družbene skupine ter različne sloje prebivalstva. Ob tem moramo naglasiti, da prav v zadnjem obdobju številne države namenjajo športni rekreaciji oz. njeni akcijski različici »športu za vse« posebno pozornost. V to dejavnost se vključujejo tudi različne vladne ustanove in institucije.
Tako postaja športna rekreacija kot družbeni pojav v svetu pa tudi v Sloveniji pomemben dejavnik razvija in sestavina vsakdanjega življenja določenega dela prebivalstva. Čeprav z rezultati razvoja športne rekreacije v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, obči trendi v zadnjih desetletij kažejo na določen napredek.
Športna rekreacija je za sodobnega, a hkrati vse bolj odtujenega človeka pomembno in dragoceno področje, zato ga ne moremo prepustiti naključnemu razvoju. To pomeni, da ga je treba usmerjati in ustvarjalno bogatiti. Če sprejmemo to izhodišče, potem je mogoče opredeliti in izluščiti številne naloge, ki jih morajo opraviti strokovni in znanstveni delavci na tem področju.
Lahko jih opredelimo kot dejavnike, ki so usmerjeni v vzpostavljene izgubljenega biopsihosocialnega ravnovesja in zdravja ljudi. Ohranjanje in izboljšanje zdravja je eden temeljnih ciljev na področju športne rekreacije. Temu so načeloma podrejeni vsi drugi cilji in usmeritve.
V sedanjem času se v nekaterih primerih brišejo meje med rekreativnim in tekmovalnim športom, ker se pri posameznikih skoraj v enaki meri pojavljajo agonistični vidik (npr: pri rekreativnih športnikih, ki tekmujejo na različnih maratonih, triatlonih, duatlonih, troboju jeklenih in na drugih zahtevnejših tekmovanjih), ki večkrat zahtevajo tudi od rekreativnih športnikov maksimalne telesne in duševne napore.
Globoko v svoji biti mora biti športno udejstvovanje vselej igrivo, izhajati mora iz igre in se vanjo znova zlivati. Le če raznovrstna športna dejavnost temelji na igri, zagotavlja udeležencem radostno doživljanje, razvedrilno in sproščajoče izživetje in notranje bogatenje. V zvezi s tem je znana misel R. Baunisterja: »Ne tečemo zato, ker bi bili prepričani o tem, da nam to koristi. Tečemo zato, ker ljubimo tek in se mu preprosto ne moremo odreči.«
Šport v svojem izvoru naj bi bil vselej igra in takega naj bi doživljali tako rekreativno kot tudi vrhunski športniki (pri slednjem je žal tega vse manj) v vseh obdobjih svojega življenja. Z igro in ob njej se najbolj naraven način izraža človekova svobodna ter neprisiljena odločitev za udejanje svojih potreb. Če športu oz. športni rekreaciji odvzamemo čar igrivosti, preneha biti razvedrilna in sproščajoča dejavnost. Vendar pa moramo ob tem vselej imeti pred očmi varovanje zdravja kot enega temeljnih vodil pri slehernem športno rekreativnem udejstvovanju.
Na podlagi analiziranih mnenj lahko ugotovimo, da so užitek, zadovoljstvo, sprostitev in razvedrilo imperativi športne rekreacije. Povsem jasno so vidne in določljive razlike med tistimi posamezniki, ki so stopili na pot rekreativnega športa, in med tistimi, ki so se odločili slediti poti, ki vodi k najvišjim športnim dosežkom.
Ugotavljanje učinkov različnih športnorekreacijskih transformacijskih (vadbenih) procesov je hkrati smiselno in izjemno pomembno. Pri tem sledimo spoznanju, ki pravi, da ne smemo izvajati nobenega športnorekreacijskega transformacijskega procesa, ne da bi mogli spremljati, ugotavljati in vrednotiti njegovih učinkov.
Zelo poenostavljeno in pogojno bi lahko rekli, da je športno rekreativna dejavnost (vadba ali trening) vsaka tista, pri kateri se udeleženci načrtno ne pripravljajo zato, da bi dosegli najboljšo športno formo in najvišje postavljene cilje.
Tudi ni tista, pri kateri želijo posamezniki doseči zelo pomembne in blesteče vrhunske dosežke, ali preseči samega sebe (večkrat tudi za vsako ceno), še manj je tista, kjer bi šli udeleženci prek vseh meja možnega, marveč tista, v jedru katere je dosežkovno neobremenjujoča in sproščujoča rekreativna vadba.
Na splošno velja, da prestižni rezultat ni primarni motiv na področju športne rekreacije, kot to velja za vrhunski in tekmovalni šport.
|
