Delfin (metuljček): pri delfinu se plavalec valovito giblje po gladini, gibanje se začne z glavo in konča z bičastim udarcem v vodi. Ramena in boki se potapljajo in dvigujejo iz vode. Celotno gibanje spominja na plavanje delfina (in ostalih morskih sesalcev), po čemer je slog tudi dobil ime.
2.1.2.3 Kolesarjenje
Kolesarjenje je idealen šport za vsakodnevno rekreacijo saj je dinamično in kolesarju ob ukvarjanju s športom ponuja pristen stik z naravo, bodisi v hitrejšem tempu ali zgolj na kratkem popoldanskem izletu.
Združuje aerobno in anaerobno vadbo, saj se izrazito krepijo mišice. Poleg veslanja se kolesarjenje šteje za enega najtežjih športov.
Slaba stran kolesarjenja je seveda nevarnost v prometu, ki pa jo lahko zmanjšamo z ustrezno opremo (čelada) in previdnostjo ter gibanje v prometu, kjer se vdihavajo izpušni plini.
Pri kolesarjenju so naj aktivnejši spodnji deli mišic; štiridelna sprednja in zadnja stegenska mišica, delno ritna, v klancih, odvisno od naklona, tudi mišice na rokah. Zaradi tega so srce in sklepi na nogah razbremenjeni, kar zelo ugodno vpliva na telo.
Kolesarjenje pomaga tudi pri hujšanju, lažjih poškodbah kolkov in kolenskih vezi, na splošno pa za večjo vzdržljivost, vzdrževanje splošne fizične kondicije, okrepitev psihofizičnih sposobnosti in dobro počutje.
S kolesarjenjem lahko ukvarja ali se prične ukvarjati vsak, ki je na splošno zdrav, odsvetuje pa se predvsem ljudem, ki jemljejo določena zdravila, imajo vrtoglavico ali zelo starim ljudem. Če se jim zvrti na cesti ali nimajo dobrega ravnotežja, lahko padejo pod avto.
Da opazimo pozitivne učinke vadbe, je potrebo kolesariti dvakrat do trikrat na teden. Med tednom vsaj eno uro ali še manj, če gre za kolesarjenje v hrib, konec tedne pa za tri do štiri ure. Na začetku se ne zaženemo na vso silo. Kolesarimo počasi in z velikim fizičnim naporom, razdalje naj bodo krajše.
|
