• VELIKA (SP 147)
  • RABA VELIKIH IN MALIH ČRK (SP § 27–225)




    Download 422.45 Kb.
    bet2/8
    Sana25.03.2019
    Hajmi422.45 Kb.
    1   2   3   4   5   6   7   8

    RABA VELIKIH IN MALIH ČRK (SP § 27–225)




    ZAČETNICA (SP § 26–60)



    LASTNA IMENA:

    POSAMEZNIH BITIJ, TUDI ŽIVALI,

    ZEMLJEPISNIH IN

    STVARNIH DANOSTI (KRAJI, DELI ZEMELJSKEGA POVRŠJA, NEBESNA TELESA, USTANOVE, UMETNIŠKA DELA …




    VELIKA

    MALA (126)

    ime, svojina, posebnost …

    poimenovanje, vrsta, občnost …

    IMENA BITIJ

    POIMENOVANJE BITIJ

    • osebna imena




    Kralj/kralj Matjaž, dedek Mraz

    • veroslovna in bajeslovna imena (Bog)

    – vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih bitij (bog, sojenice, kurent …)

    – imena prebivalcev (tudi Praslovan, Neslovenec)

    • poimenovanja za ljudi (meščan, kristjan, jud, indoevropejec …)

    • živalska imena: Koki, Švrk







    ZEMLJEPISNA

    IMENA (SP § 61–76)

    VELIKA

    MALA (SP + 138)

    Naselbinska

    Slovenj Gradec, Kranjska Gora

    (Kranjska Gora (naselje) : Šmarna gora (hrib)!)

    ! Gornji Senik, Severna Amerika, Kanalski Lom, Zidani Most, Zgornji Jakobski Dol, Dolenje Mokro Polje, Velika Dolina, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto, Severna Irska (SP 70)



    Naselbinska

    – neprvi sam. mesto, trg, vas, selo, sela, selce, naselje (in predlog)

    Novo mesto, Stari trg

    //! Bližnji vzhod, Slovenske gorice, Goriška brda, Ptujsko polje, Slovensko primorje (SP 140)//




    Nenaselbinska

    • neprva sestavina, če je lastno ime (Julijske Alpe, Ulica Ivana Cankarja)

    • ime poslopja, objekti (Magistrat, Nebotičnik)

    • nebesna telesa, ozvezdja (Zemlja, Luna)

    Nenaselbinska

    • neprva sestavina, če ni lastno ime (Goriška brda, Cesta dveh cesarjev)

    • vrsta poslopja, objekta (magistrat, nebotičnik)

    • deli predmetnosti, ki nas obdaja (luna, zemlja)

    STVARNA IMENA (SP § 77–102, 103–109)



    VELIKA (SP 147)
    MALA (+ SP 157)
    Imena oz. uradni naslovi

    Vrstna in poljudna poimenovanja

    • IMENA; STVARITVE:

    • knjige, knj. zbirke: Slovenski pravopis, Slovenska slovnica, Klasje, Požganica

    • časopisi, glasila: Večer, Slavistična revija

    • poglavja, rubrike v časopisih: Spremna beseda, Glasoslovje

    • umetnostna in neumetnostna besedila: Sonetni venec, Majniška deklaracija

    • filmi, skladbe, kipi, slike, nagrade: Poljub, (Beethovnova) Deveta,

    (iz lastnega imena! -- Boršnikov prstan)

    • arhitekturne stvaritve: Kazinska dvorana, Sikstinska kapela

    !Dobro obvlada slovensko slovnico in slovenski pravopis.

    kresnik, oskar, zlata lisica


    • ORGANIZACIJE in DRUŽBENA TELESA

    • družbene, politične org., gospodarska združenja, stranke, verske skupnosti: Rdeči križ Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Zeleni Slovenije

    • meddržavne zveze: Evropska zveza

    • vojaške organizacije in njihove enote: Pohorski bataljon

    • društva, družbe: Planinska zveza Slovenije

    • umetnostne, športne skupine: Slovenski oktet


    • IMENA DELOVNIH ORGANIZACIJ, ZAVODOV, USTANOV

    • Ljudska univerza Maribor

    • Prijavo pošljite na naslov Univerza v Mariboru.

    • (OŠ Ludvika Pliberška – rodilnik!)

    • Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca, Mestna galerija

    • UPRAVNE ENOTE: Mestni svet Mestne občine, Občinski svet Občine Medvode

    – VRSTNA POIMENOVANJA: ljudska univerza, osnovna šola … Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. Študira na univerzi v Mariboru.

    – (… na osnovno šolo L. P. …)


    – IMENA POSAMEZNIH VOZIL

    (ladij, vlakov …) Zeleni vlak






    • TEHNIČNI IZDELKI IN TRGOVSKE ZNAMKE (kot imenovalni prilastki)

    (avto znamke Ford, pisalni stroj Olivetti)

    izdelki iz imen podjetij in trgovinskih znamk

    (Vozi se s fordom. Piše z olivetijem.)


    • PRAZNIKI (SVOJ. PRID. IZ PRIIMKA)

    Prešernov dan

    božič, novo leto

    • SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (115):

    • duhovna last: Pitagorov izrek

    • prenesen pomen: A/ahilova peta, S/sizifovo delo

    • SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (159):

    * vrsta rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov: marijini laski, parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, martinova peč




    – LASTNO IME IN IZPELJAVE

    – VRSTNO ALI SPLOŠNO POIMENOVANJE (PRENESEN POMEN)

    Ford (priimek, avto znamke Ford)

    ford

    Milka (ime, čokolada Milka)

    milka

    Žid

    žid

    Francoz

    francoz

    Jurček

    jurček

    Gouda

    gavda

    Sreča

    sreča

    Lah

    lah

    Nobelov nagrajenec

    nobelovec

    Štefan

    štefan

    Mariborčan

    mariborčan

    • PRIDEVNIKI NA -OV, -EV, -IN IZ LASTNIH IMEN

    • Cankarjev, Heglov

    • PRIDEVNIKI NA -SKI, -ŠKI IZ LASTNIH IMEN

    • cankarjanski, heglovski

    • novozelandski, škofjeloški, mariborski, severnoameriški


    KRAJŠAVE (kratice, okrajšave, simboli)

    NA SOGLASNIK



    imenovalnik rodilnik

    Pil/PIL Pila/PIL-a

    Nuk/NUK Nuka/NUK-a

    CD CD-ja


    OZN OZN-ja/OZN-a

    SPIZ SPIZ-a


    NA SAMOGLASNIK

    m. sp. Nato/NATO Nata/NATA

    Sazu/SAZU Sazuja/SAZU-ja

    UNESCO UNESCA/Unesca

    ž. sp. STA STA


    • lahko tudi ž. sp. – če jih pomensko tako razumemo – po 3. ž. skl. NUK (knjižnica) -Ø;

    LOČILA

    So nečrkovna pisna grafična znamenja, ki omogočajo smiselno in pravilno branje, s tem pa tudi lažje razumevanje besedila. Uporabljamo jih:
    1: NESKLADENJSKA/SKLADENJSKA RABA

    1. NESKLADENJSKO: večinoma sredi ali na koncu povedi, lahko tudi ob robu besedila v nestavčnih enotah:

    • za ponazarjanje,

    • kot znak proti ali deljeno,

    • za ločevanje enot,

    • za označevanje datumov,

    • za krajšave besed in besednih zvez,

    • pri zapisih denarne vrednosti,

    • pri označevanju časa ...

    Neskladenjsko se rabijo: pika, opuščaj, vezaj, deljaj, klicaj, vprašaj itd.


    1. SKLADENJSKO:

    • na koncu povedi (pika, klicaj, vprašaj, tri pike, pomišljaj),

    • na koncu dela povedi (vejica, podpičje, dvopičje, tri pike, pomišljaj),

    • na začetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavčni (alinejni) pomišljaj, tri pike kot znamenje izpusta,

    • na začetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomišljaj, narekovaji.


    2: KONČNA/NEKOČNA

    Ločila na koncu povedi imenujemo končna (prva alineja ↑), ostala pa nekončna (ostale alineje).



    Download 422.45 Kb.
    1   2   3   4   5   6   7   8




    Download 422.45 Kb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa



    RABA VELIKIH IN MALIH ČRK (SP § 27–225)

    Download 422.45 Kb.