Medkulturne študije letnik, ŠT. Leto 2009/2010 snov

LOČILA

(SP § 226–484)

Večina je STIČNIH (brez presledka – levo- ali desnostična);

NESTIČNI ločili sta lahko pomišljaj in tri pike.

LOČILO	STIČNO	NESTIČNO
tri pike …	izpust dela besede O, sveta prepr…!	nedokončana misel In vsi smo strmeli …
pomišljaj –	str. 23–39 v letih 1990–2002 proga Maribor–Celje	pri dvojnih imenih Bešter – Turk
poševnica /	ali	verzi

PIKA
na koncu samostojnih pripovednih povedi	*za okrajšavami: gl., t. i., tj., oz., npr., itd. za številkami: na 15. strani, 90. leta, V. zvezek, 1. mesto, 1. (prislov tipa prvič),
NE, če je zadnji stavek vpr. ali vel. (Rešil sem jih, zakaj neki?)	*NE za glavnimi števniki pri 15 letih, 15-ih letih, zvezek 5
VPRAŠAJ
glavni stavek je vprašalen
NE, glavni stavek je pripovedni (Vprašal me je, kako delam.)	* dvom (Prešeren je bil rojen na (?) Vrbi.
KLICAJ
na koncu čustveno obarvanih povedi
nagovor v pismih ** priporočena vejica	* opozorilo (Prinesel nam je pepk(!).

VEJICA (SP § 288)

DA	NE
1. Med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi (SP § 290–324)
*nestavčni enakovredni deli vezalni (naštevanje) stopnjevalni: To ni le grdo, ampak tudi nepošteno. ločni: Bi kavo, čaj? vzročni, posledični: Slab, zato pa poceni izdelek so nam ponujali. Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. pojasnjevalni: Prišel je pozno, šele ob treh. Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek. Zbolel je za hudo, nalezljivo boleznijo.	Zbolel je za hudo nalezljivo boleznijo.
*pristavčni deli: – Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi. (NI znano) – Nekatere vaje, npr. (recimo, denimo) tiste na začetku, so težke.	Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi. (JE znano)
*vrinjeni stavki: – Daleč, ne vem kje, se je oglasil žvižg.
DATUMI Sestanek bo v ponedeljek, 8. oktobra 2007, ob 17. uri. v ponedeljek, 8. 10. 2007, ob 17. uri.	… v nedeljo ob 14h … … v nedeljo ob 14. uri … … v nedeljo ob 14.40 …
IN, PA (pogovorno), ALI	(§ 316)
IN: protivni: Mimo mene si šel, in (= vendar) me nisi videl. posledični: Bilo nas je devet, in (= zato) eden je moral od hiše. ALI: Bila je v dvomu, ali naj me vika ali tika.	pred vezniki in !!, pa !!, ter * pred ločnim ali, oziroma, bodisi * pred drugim delom dvodelnih vezniških zvez ne – ne, niti –niti, tako – kakor
2. Med nadrednim in odvisnim stavkom (tudi pred prim. odv. s kot, kakor …)
*Rekla mi je, naj rešujem vaje. Zdaj, ko rešujem vaje, nimam časa zate. Ko bo uspel, bo pregledal naloge. Vaje je reševala, kot bi si on le želel. (os. glag. obl.)	Bolje je delati kot govoriti. (neos. glag. obl.)
* če je pov. kakšnega stavka izpuščen Kolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz.
	* med dvema podrednima veznikoma Le piši materi, da če bo … Skusili ste, da kdor …
	*med prirednim in podrednim veznikom pred vmesnim odv. Pridem sam, in če bo mogoče, pripeljem še koga. / in ker … / in ko …
	*med deli večbesednega veznika Kljub temu da je mlad, … Namesto da se uči, … Medtem ko ste spali, … Rad ga ima, zato ker je …
3. Med polstavkom (jedro je deležje/deležnik/pridevnik/samostalnik) in drugim delom povedi
*Rešujoč vaje, si je tudi kaj zapomnil. Stopivši skozi vrata, je glasno pozdravil. (= Ko je stopil skozi vrata, je …) Seno, posušeno na prostem, je dišalo. (Seno, ki je bilo posušeno …, je …)	*V na mizi ležeči knjigi je veliko vaj. (prid. polstavek je levo od odnosnice)
* V knjigi, ležeči na mizi, je veliko vaj.
Nedoločniški polstavek v os. glag. obl. – vejica je ali je ni: Imel je željo, postati zdravnik. Imel je željo postati zdravnik. /… da bi (on) postal …/
4. Med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in drugim delom povedi
*Sin, ta ti bo še zagodel.
*Postati zdravnik, to je njegova želja.
5. Med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja
*zvalniki, ogovori: Gospa, kar po domače.	*
*medmeti: Joj, kam bi del! Zdravo, Tine, ali me res ne poznaš?	*če medmet ni rabljen samostojno: Miška pa smuk v luknjo. Krava reče mu.
*členki: Da, vse je čisto. Le, samo previdno.
NI VEJICE
*pred tremi pikami

DVOPIČJE
STIČNO za pojasnjevanje, naštevanje po napovednem spremnem stavku pred dobesednim navedkom v premem govoru	NESTIČNO *0 : 0 27 : 9 lepa : lipa : lopa (nasprotja)
PODPIČJE
* krepkeje kot vejica, šibkeje kot pika
* loči skupine naštevanega * zapleteno zložena priredja …
POMIŠLJAJ
NESTIČNI * poudarja namesto vejice, ločuje, izraža nasprotje	STIČNI *predložni pomišljaj: v pomenu od … do: str. 234–280; v letih 2000–2005
* zaznamuje zvezo osebka in povedka ob izpuščeni glag. obliki	NESTIČNI * za alineje
* zaznamuje spremenjen sklad. naklon	* nasprotja ne – ne
namesto narekovajev v premem govoru	* minus 29 – 10
* izpust
* dvodelni: vrinjeni stavek
TRI PIKE
NESTIČNE	STIČNE
* okrajšana poved, premor: Želim si zdravja, sreče …	*izpust dela besede: Ti si prava g… (= grdoba)

VEZAJ (413)
STIČNI	NESTIČNI
* v pomenu in, pa, ter: pravopisno-slovnične vaje, Ljutomersko-Ormoške gorice, črno-bela fotografija, v Breznik-Ramovševem…	*med deloma dvojnega imena Videm - Dobrepolje (pregibamo)
* med zloženkami, katerih prvi del so števke ali črke 3-krat, v 50-ih, B-diplomski izpit, C-vitamin	*med prvotnim in privzetim priimkom Murn - Aleksandrov Kveder - Jelovšek
* na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke dva- ali trikraten, bio- in bibliografski podatki
*NI VEZAJA
* človek žaba, študent prorektor, Cankar umetnik (dodano k sam. je prilastek)

OKLEPAJ, ZAKLEPAJ

* ponazoritev, dopolnitev povedanega, vrinjeni stavki: Svojilne pridevnike … (iz lastnih imen) … * druge vrste povedi: Govorila so: rebra in mišice prsnega koša … (Glej sliko.) * loči možne sestavne dele besede ali besedila: učitelj(ica), (pravo)pisen	vrste oklepajev (SP (§ 449): okrogli oglati zaviti lomljeni pokončni
POŠEVNICA
*STIČNO	NESTIČNO
* v pomenu ali, oziroma Celovec/Klagenfurt, s/z	za označevanje meje med verzi …
* ulomljeno, skozi, na: m/s

NAREKOVAJ	(§ 461)
* vrste narekovajev: dvojni srednji enojni srednji enojni spodaj-zgoraj dvojni spodnji dvojni zgornji * dobesedni navedek pri citiranju * poseben pomen * naslovi podjetij, če drugače ni prepoznavno ime PREMI GOVOR spremni stavek + dobesedni navedek	navajanje pomena besede: – dvodelni enojni: glagoli dicendi 'rekanja'
Profesor je vprašal: »In kdo je izumil ladijski vijak?«
»Še tega je bilo treba!« sem vpil. »Še tega je bilo treba,« je rekel togotno.
»In kdo,« je vprašal profesor, »je izumil ladijski vijak?«

PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN (SP 485)

SKUPAJ	NARAZEN	Z VEZAJEM*
SAMOSTALNIKI	BESEDNE ZVEZE	SAMOSTALNIKI
* podredne zloženke jugovzhod alfažarki, žiroračun	TV Slovenija alfa žarki, žarki alfa, žarki α, žiro račun	* podredne zloženke C-vitamin TV-spored α-žarki
		* priredne zloženke (in) Anglo-Američani
PRIDEVNIK		PRIDEVNIK
* podredne zloženke poljudnoznanstven, dvajsetodstoten, petlitrski, sivorjav, temnosiv	(KOT, DA) = KAKO? sivo rjav temno siv čokoladno rjav kričeče rjav	* priredne zloženke delavsko-kmečki (IN) črno-bel C-vitaminski 20-odstoten 5-litrski
ŠTEVNIKI	ŠTEVNIKI	ŠTEVNIKI
*sklopi šeststo, stotretji pettisoči	sto tri pet tisoč

ŠE (SP 487)

1. 
   oboje na hitro/nahitro, kdorsibodi/kdor si bodi, kakorkoli/kakor koli
   

1. 
   vrinemo (kakor že koli)
   
2. 
   ne moremo (neumen)
   

Glede na to, da ste se odločili obiskati to internetno stran vas najbrž zanima Slovensko-Angleško prevajanje ali pa izdelava internetnih strani. Sprehodite se po strani in če najdete kaj, kar vam je všeč mi pošljite e-mail, tako da se vam bom  lahko oglasil v najkrajšem možnem času.

Menim, da postaja prevajanje eden od temeljnih kamnov modernega poslovnega sveta. Z globalizacijo današnjega poslovnega sveta postajajo prevajalci, prav tako kot pogajalci, ključni igralci pri komunikaciji s poslovnimi partnerji. Mnoga sodobna podjetja imajo pogoste ali celo dnevne stike s tujino in se tako srečujejo s številnimi besedili v tujih jezikih. Kvalitetni prevodi izvirnikov besedil tako pripomorejo k boljši komunikaciji pa tudi vtisu bralca. Popolnost na področju prevajanja, mora biti zagotovljena, saj le to prevzema vedno močnejšo vlogo oblikovanja celostne podobe in podjetja in njegovega nastopa, ta dva dejavnika pa nikoli ne smeta biti podcenjevana.