VEJICA: Deležniki in deležja: a) označite deležnike:
Del. -l-
|
Del. -n/-t
|
Del. -č
|
Preteklo leto je bilo malo sadja. Govorila je s tresočim glasom. Ona je razgledan človek.
Če bo še dolgo deževalo, bodo pridelki zgnili. Mimo je letela žvižgajoča krogla.
Potok poleg naše hiše je narasel. Na tleh je svetleč papirček. Vsak ima bolečo točko.
Ta primer je že razvpit. Bojazen se ni uresničila. Kupila je dehtečo vijolico.
Z ranjeno roko ne moreš pisati. Vrata so priprta. Sonja je utrujena. Skoraj je poplavil polja. Pogledal je z zaskrbljenim obrazom. Njen konj je bil nagrajen.
b) deležja – postavite vejice:
Delež. -č
|
Delež. -aje in -e
|
Delež. -ši/-vši
|
Prišedši z dela je legel. Govoreč same šale je spravil v dobro voljo vse zbrane. Miže bi našla pot domov. Jokajoč je fant iskal rešitev. V levici nesoč torbo v desnici držeč otroka je Mira hitela domov. Nehote jo je udarila. Oziraje po drugih je spregledala avto. Molče bo opravil svoje delo. Kleče jo je prosil naj se ne prepirata. Stopivši v izbo je pozdravil.
8. Vstavite vejico, kjer je potrebno, označite deležnike in deležja:
Pojoč so hiteli fantje skozi vas.
Pojoč vesele pesmi so mladci oblegali punce.
Rekli so mu roteč na vse načine naj se loti dela.
Teta nas je začela kazoč na zapestno uro priganjati. To si storil hote. Vstopivši v sobo je oče prižgal luč. Treba bo vrniti sposojene knjige. Sedeč v krošnji drevesa je fant klical prijatelja. Čoln se je zibal na deroči vodi. Odhajal je od doma misleč na svojo mamo. Pomahal je v pozdrav hiteč na ples. Plezaje po skali je zdrsnil v prepad. Fant je molče odšel. Grgraje vodo pri izviru sem ugledal planinca. Vrata v hišo so ječe zaškripala. Sedeč na postaji sem čakal na avtobus. Stoječ na straži je kmet budno pazil na svojo češnjo. Janez je odšel v tujino iščoč primernega zaslužka. Sprehajal se je po parku beroč zanimivo knjigo. Meta je z veseljem segla po dišečem pecivu.
II. del
VAJE IZ SLOVENSKEGA PRAVOREČJA
GLASOSLOVJE (SS 37–100) IN (SS 151–154)
Okvirna študijska literatura
J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 2000.
Slovenski pravopis. Ljubljana: DZS, 2001 (ali elektronska oblika).
C. Šeruga Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka (priročnik z vajami za javne govorce). Maribor: Aristej, 2003.
PAZITE NA ZNAKE PRI VSAMOGLASNIKIH! (pisava)
1. vaja: Dolgi in kratki "i"
sit – sit
sira – sir
niti – nit
|
niča – nič
dima – dim
fantiča – fantič
|
začnite – začni
zaspi – zaspi
bil – bil
|
Slišal sem klice. Je vpil njihov sin. Pomiri se z njim. Si pisal samo njim?
Slišiš, naj govori! Ti, bi govoril še jaz? Kosil je in pokosil ves hrib.
Dodatna vaja
miš miši
nit niti
rit riti
sit siti
ptič fantič
mladič vodič
cvetič deklič
eksploziv sekira
|
hudir prosilec
šivilja učitelj
kropilnik eksploziv
sulfid realizem
povrtnina pletenina
oteklina tkanina
kamnit bregovit
gričevit hranilen
sin pajčevina
|
|
|
2. vaja: Ozki "e", nevtralni "e", "e" pred "r" v domačih besedah
jejmo – jej
odej – dej
vej – pojej
|
pesem
izrekati
presede
|
te
srce
vsej
|
vera
zmerom
večer
|
Glej, Breda že ve! Gre za nesrečo. Beži, beži, ni res, kar poveš! Merijo cesto čez reko. Peljejo v desno smer. Katera je vzela Večer?
3. vaja: Dolgi in kratki široki "e"
tet – kmet
Pepa – žep
hrena – hren
megle – megle
mene
tebe
|
enega – urejen
vreme – zaželen
petega – pleten
sestra
zemlja
pečem
|
Vera – vera
premiera
šofer
pregled
študent
več
|
vre
zre
gre
zelen – zelena
rumen – rumena
pošten – poštena
|
Še vzemi. Žena redi pse. Ali ne bi prišel sem? Le veseli se je! Njemu in ženi nesi, ne meni! Rekla je vsem, ali ne? Medved rad žre zelenjad. Vzemi metlo iz veže. Žep ima velik precep.
Dodatna vaja
nekaj sedeti
kateri morfem
potem slovenščina
inteligenca bakren
|
akcent šumeč
požrem študent
hrepeneč dokler
prižgem preveč
precep advent
|
4. vaja: Razlika med ozkim in širokim "e"
peti – peti
meni – meni
želo – želo
jej – rep
imej – pogled
poglej – pogreb
že – že
|
gre – gre
ženi se – ženi se
veseli – veseli
meča – meča
vera – Vera
tir – zver – kariera
mir – mer – atmosfera
|
Prinesi nam še rdečega. Hrepenenje te privede k njej. Meni, da o meni vse ve. Tebe so mesto, tebe je zaimek. Srce, ne jemlji tega vsega resno. Kreni na ogled mesta.
Dodatna vaja
Pazite na razliko med è, é, ê!
želja : želva peti : peti dekla : bife
žena : ženska pomena : pomen dežela : deževen
čelo : cesta preden : predlog hvaležen : moderen
jezik : jezero sever : sestra jesen : rumen
koncert : kolega teža : teta pesem : peta
peči : peč žemlja : zemlja Vera : Vesna
-
Kmetje so v cerkvi izrekli prošnjo za dobro košnjo.
-
Šivilja je Veri vzela mero.
-
Pelji jo na novo zasajeno vrtno gredo s peso in korenjem.
|
5. vaja: Dolgi in kratki "a"
da – da
kaj – kaj
oddaj – oddaj
|
ima – psa
saj – saj
vas – vas
|
pav
čaj
gaga
|
Rad ali ne, dam pa le. Brat ne gre brat. Jaz čakam, vaju nikjer. Postavi pravi naglas. Daj, beri na glas! Nepozaben materin obraz.
Dodatna vaja
Onaglasite posamezne besede á, à
mraz mraza
obraz obraza
očenaš očenaša
podplat podplata
prag praga
|
rak raka
škaf škafa
škrat škrata
zrak zraka
župan župana
|
jaz kaj kar kakšen nam vaš
zdrav bahav rjav bradat kosmat vam
vodnat možat star znan pijan vas
slab domač zdaj prav hrustljav
|
6. vaja: Dolgi in kratki "u"
tuj – tu
kup – kup
sinu – psu
|
pust
jug
hud
|
na dnu
zlu
kruh
|
Tu kupi klobuk. Ne sramuj se stanu. Bratu in stricu zaupajo. Ponudi mu juho.
Strl je suho brv.
Dodatna vaja
Onaglasite posamezne besede ú, ù
pluti plul
čuti čul
kruh kruha
grunt gruntar
|
obuti obul
poslušati posluh
vključiti vključim
sključiti sključim
|
|
7. vaja: Dolgi ozki "o", nevtralni "o"
voz – gol
poln – pol
sto – stol
|
lepo
hudo
temno
|
sodov
bratov
krogov
|
Pot vodi ob potoku. Sonja težko nosi škornje. Nikoli ni stopil na pot. Ta stol je pa moj. Torbe ne bo, prosim? Sosedom je zopet ušel vol.
8. vaja: Dolgi in kratki široki "o"
vod – vod
rok – rok
bora – bor
|
nog – krivonog
grobna – grob
izvoza – izvoz
|
prehod
prestop
izvor
|
hodit
hodil
hodi
|
No, govori. Ne hodi ponoči krog vode. Kosi kosa rosno travo. Gora ni nora, nor je, ki gre gor! Bil je visok in širok.
Dodatna vaja
Pazite na razliko med ô, ò, ó!
soba : sonce moč : močen ogenj : opera
enota : nota mož : moški osem : osel
gora : goba volja : voda otok : ozek
konj : konjski noč : noga potnik : pozen
krop : krog noht : nov roka : roža
lepota : lepo olje : oče torba : torek
-
govor, človek, kakovost, novo, doba, hudoba, grenkoba, čistoča, lepota, enota, noga, sosed, voda, vojna, okno, rosa
-
globok, globoka; krohot, krohota
-
nositi, nosi; noreti, nori, izogniti, izogni
-
mogel, mogla; hotel, hotela
-
moj, mojega; tvoj, tvojega
ozek otok lepo drevo
visok gospod dobra šola
vroča čokolada zelo ozek balkon
visoka gora vroče noči
dober krompir moška roka
-
Visoko na gori je gorel ogromen ogenj z vročimi plameni.
-
Peter je bil zmeraj precej zaposlen človek.
-
Oče je bil ponosen na svoje sinove.
|
9. vaja: Dvoglasniški "u" /ú/
dal
pel
pil
|
sivka
pravda
revna
|
mislil
želel
hotel
|
pral – prav
bil – bil
čul
|
Pevca vprašaj! Sredi stavka mu je vpadel v besedo. Sredi stavka mu je vpadel v besedo. Pil je in pel in bil vesel. Bol in solze. Drhal je vdrla v hotel. Val je odnesel brv.
10. vaja: Razlika med ozkim in širokim "o"
vodi – vodi
gospoda – gospoda
voda – voda
|
stroka – stroka
mora – mora
gost – gozd
pol – pol
rok – rok
|
stol – top
vol – gost
krov – otrok
prestop – prestopa
porod – poroda
|
Noč pokriva goro in log. Od kod so te pozne rože? Gori na gori gori. Noče biti peto kolo pri vozu. Kdo je golorok stopal po poti? On, ne ona.
11. vaja: Polglasnik
pes
ves
kes
|
starec
dedek
redek
neroden
|
tema
steza
megla
|
čebela
sestaviti
deževnik
|
šel
našel
rekel
|
Ves truden si. Bezeg cvete. Tenek steber. Veter je kot pesem. Smrt ima tudi zate prt. Trden je res, vendar neroden. Šel je čez brv.
12. vaja: Vokalne opozicije
pili
peli
pelji
pali
poli
polji
puli
|
tule
tole
tople
tale
tele
tele
tile
|
žila
žela
žela
žala
goli
goli
guli
|
sit
lej
le
rak
rok
rov
čul
šel
|
culi
soli
soli
sali
seli
seli
sili
|
zanič
pojej
pogled
poraz
pokol
pokrov
peklu
pekel
|
mili
melje
melji
mali
moli
moli
muli
|
Živele so mirno v svojem domu. Zvečer pride teta k nam. Iz te moke ne bo kruha. Daj krapa v krop! Pes, pes, pas – so tri različne besede. Sije sonce, seje pa sejalec. Mati, zvečer je treba večerje. Temačen dan se dela.
Sama je šla na semenj po semenje.
13. vaja: Nezveneči /Û /in zveneči /w/ dvoustničnik
vsak – vzeti
vse – vdreti
|
vzpon – v meni
včasih – vlak
vsota – vnema
|
vpiti – piti
vdreti – dreti
|
|
