NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE SO:
|
–
|
+
|
Naslonski niz
|
bi naj
|
naj bi
|
Nikalnice
|
nebi, nebo
|
ne bi, ne bo
|
Glagol premikanja + namenilnik
|
šel gledati/teči,
peljal povedati/striči
|
šel gledat/teč,
peljal povedat/strič
|
Modalni glagol+ nedoločnik
|
moram vzet/peljat,
hočem študirat/teč
|
moram vzeti/peljati,
hočem študirati/teči
|
KI, KATERI (predložna zveza)
|
Avto, kateri si kupil, je lep.
|
Avto, ki si ga kupil, je lep.
Avto, s katerim se voziš, je lep.
|
Zanikani povedek + predmet v rod.
|
To nisem vedel.
|
Tega nisem vedel.
|
Povratni svojilni zaimek
|
(Jana ima psa.) Na sprehod je peljala (Jana) njenega psa.
|
Na sprehod je peljala svojega psa.
|
Morati (= biti prisiljen)
|
|
moram – mora – sem moral
|
Moči (= biti sposoben)
|
|
morem – more – sem mogel
|
|
t. j./t.j.
|
tj.
|
|
ti./t.i.
|
t. i.
|
|
100%
|
100 %
|
Predlogi s/z
|
Ta suhi škafec pušča. (s pred zvenečimi glasovi)
|
k/h
|
h gori, h konju
|
(na/s, z; v/iz)
|
na Pohorje – s Pohorja, na Ptuj – s Ptuja
|
Polglasnik
|
meter – metra – metrski
|
|
: helikopter – helikopterja – helikopterski
|
|
(pomoč: rodilnik)
|
RABA VELIKIH IN MALIH ČRK
Z veliko začetnico pišemo:
-
prvo besedo v povedi,
-
lastna imena (imena bitij, zemljepisna in stvarna),
-
izraze spoštovanja (kot možnost),
-
svojilne pridevnike iz lastnih imen,
-
za dvopičjem v premem govoru,
-
začetke večjih naštevalnih enot (kot možnost),
-
začetke citirane povedi v okviru kakšne druge povedi.
Z malo začetnico pišemo vse ostalo.
Uporabljamo lahko tudi same velike črke (za poudarjanje posameznih besedil ali posameznih besed v njih, pri zapisu kratic, kemijskih idr. simbolov ipd.) ali same male črke kot stilno različico pisanja (v reklamah, naslovih knjig, na plakatih ipd. (POIŠČITE ČLEN V SP!).
PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN
(POIŠITE V SLOVENSKI SLOVNICI J. TOPORIŠIČA)
Črkovje posamezne besede je običajno pisano skupaj; izjeme so primeri, ko je težko določiti, ali gre za eno besedo ali za več besed.
MERILO za to:
NERAZDRUŽLJIVOST ali NEZAMENLJIVOST DELOV BESEDE
– če v besedo ne moremo – če vsaj eno izmed
vriniti druge besede, tega lahko storimo
– če delom besede ne moremo
spremeniti zaporedja
pisanje skupaj enote je treba ali
neumen bolje pisati narazen
nemoč smejem se : se (jaz) smejem (!)
Slovenijales kdor koli : kdor že koli
Če zgornjega merila ni mogoče uporabiti, se je potrebno ravnati po določljivosti samostojnih sestavin na podlagi:
– pomena: stati na poti proti biti napoti;
– oblikoslovja: z lepo proti zlepa.
pisati narazen
PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE
a) Domače/avtohtone besede in besedne zveze (babica, oko)
|
b) Poldomače/polprevzete besede in besedne zveze (antidelec, nervozen)
|
c) Prevzete besede in besedne zveze
|
občna imena
|
lastna imena
|
izposojenke
|
tujke
|
podomačena imena
(izposojenke)
|
polcitatna imena
|
|
|
|
|
č) Citatne besede ali besedne zveze (sedanja first lady)
|
DOPOLNITE IZ SLOVENSKE SLOVNICE IN SP!
RABA VELIKIH IN MALIH ČRK (SP § 27–225)
ZAČETNICA (SP § 26–60)
LASTNA IMENA:
POSAMEZNIH BITIJ, TUDI ŽIVALI,
ZEMLJEPISNIH IN
STVARNIH DANOSTI (KRAJI, DELI ZEMELJSKEGA POVRŠJA, NEBESNA TELESA, USTANOVE, UMETNIŠKA DELA …
VELIKA
|
MALA (126)
|
ime, svojina, posebnost …
|
poimenovanje, vrsta, občnost …
|
IMENA BITIJ
|
POIMENOVANJE BITIJ
|
|
Kralj/kralj Matjaž, dedek Mraz
| -
veroslovna in bajeslovna imena (Bog)
|
– vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih bitij (bog, sojenice, kurent …)
|
– imena prebivalcev (tudi Praslovan, Neslovenec)
| -
poimenovanja za ljudi (meščan, kristjan, jud, indoevropejec …)
| -
živalska imena: Koki, Švrk
|
|
ZEMLJEPISNA
|
IMENA (SP § 61–76)
|
VELIKA
|
MALA (SP + 138)
|
Naselbinska
Slovenj Gradec, Kranjska Gora
(Kranjska Gora (naselje) : Šmarna gora (hrib)!)
! Gornji Senik, Severna Amerika, Kanalski Lom, Zidani Most, Zgornji Jakobski Dol, Dolenje Mokro Polje, Velika Dolina, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto, Severna Irska (SP 70)
|
Naselbinska
– neprvi sam. mesto, trg, vas, selo, sela, selce, naselje (in predlog)
Novo mesto, Stari trg
//! Bližnji vzhod, Slovenske gorice, Goriška brda, Ptujsko polje, Slovensko primorje (SP 140)//
|
Nenaselbinska
-
neprva sestavina, če je lastno ime (Julijske Alpe, Ulica Ivana Cankarja)
-
ime poslopja, objekti (Magistrat, Nebotičnik)
-
nebesna telesa, ozvezdja (Zemlja, Luna)
|
Nenaselbinska
-
neprva sestavina, če ni lastno ime (Goriška brda, Cesta dveh cesarjev)
-
vrsta poslopja, objekta (magistrat, nebotičnik)
-
deli predmetnosti, ki nas obdaja (luna, zemlja)
|
STVARNA IMENA (SP § 77–102, 103–109)
VELIKA (SP 147) | MALA (+ SP 157) | Imena oz. uradni naslovi |
Vrstna in poljudna poimenovanja
| -
knjige, knj. zbirke: Slovenski pravopis, Slovenska slovnica, Klasje, Požganica
-
časopisi, glasila: Večer, Slavistična revija
-
poglavja, rubrike v časopisih: Spremna beseda, Glasoslovje
-
umetnostna in neumetnostna besedila: Sonetni venec, Majniška deklaracija
-
filmi, skladbe, kipi, slike, nagrade: Poljub, (Beethovnova) Deveta,
(iz lastnega imena! -- Boršnikov prstan)
-
arhitekturne stvaritve: Kazinska dvorana, Sikstinska kapela
|
!Dobro obvlada slovensko slovnico in slovenski pravopis.
kresnik, oskar, zlata lisica
| -
ORGANIZACIJE in DRUŽBENA TELESA
-
družbene, politične org., gospodarska združenja, stranke, verske skupnosti: Rdeči križ Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Zeleni Slovenije
-
meddržavne zveze: Evropska zveza
-
vojaške organizacije in njihove enote: Pohorski bataljon
-
društva, družbe: Planinska zveza Slovenije
-
umetnostne, športne skupine: Slovenski oktet
|
| -
IMENA DELOVNIH ORGANIZACIJ, ZAVODOV, USTANOV
-
Ljudska univerza Maribor
-
Prijavo pošljite na naslov Univerza v Mariboru.
-
(OŠ Ludvika Pliberška – rodilnik!)
-
Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca, Mestna galerija
-
UPRAVNE ENOTE: Mestni svet Mestne občine, Občinski svet Občine Medvode
|
– VRSTNA POIMENOVANJA: ljudska univerza, osnovna šola … Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. Študira na univerzi v Mariboru.
– (… na osnovno šolo L. P. …)
|
– IMENA POSAMEZNIH VOZIL
(ladij, vlakov …) Zeleni vlak
|
| -
TEHNIČNI IZDELKI IN TRGOVSKE ZNAMKE (kot imenovalni prilastki)
(avto znamke Ford, pisalni stroj Olivetti)
|
izdelki iz imen podjetij in trgovinskih znamk
(Vozi se s fordom. Piše z olivetijem.)
| -
PRAZNIKI (SVOJ. PRID. IZ PRIIMKA)
Prešernov dan
|
božič, novo leto
| -
SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (115):
-
duhovna last: Pitagorov izrek
-
prenesen pomen: A/ahilova peta, S/sizifovo delo
| -
SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (159):
* vrsta rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov: marijini laski, parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, martinova peč
|
– LASTNO IME IN IZPELJAVE
|
– VRSTNO ALI SPLOŠNO POIMENOVANJE (PRENESEN POMEN)
|
Ford (priimek, avto znamke Ford)
|
ford
|
Milka (ime, čokolada Milka)
|
milka
|
Žid
|
žid
|
Francoz
|
francoz
|
Jurček
|
jurček
|
Gouda
|
gavda
|
Sreča
|
sreča
|
Lah
|
lah
|
Nobelov nagrajenec
|
nobelovec
|
Štefan
|
štefan
|
Mariborčan
|
mariborčan
| | | -
PRIDEVNIKI NA -SKI, -ŠKI IZ LASTNIH IMEN
-
cankarjanski, heglovski
-
novozelandski, škofjeloški, mariborski, severnoameriški
|
KRAJŠAVE (kratice, okrajšave, simboli)
NA SOGLASNIK
imenovalnik rodilnik
Pil/PIL Pila/PIL-a
Nuk/NUK Nuka/NUK-a
CD CD-ja
OZN OZN-ja/OZN-a
SPIZ SPIZ-a
NA SAMOGLASNIK
m. sp. Nato/NATO Nata/NATA
Sazu/SAZU Sazuja/SAZU-ja
UNESCO UNESCA/Unesca
ž. sp. STA STA
-
lahko tudi ž. sp. – če jih pomensko tako razumemo – po 3. ž. skl. NUK (knjižnica) -Ø;
LOČILA
So nečrkovna pisna grafična znamenja, ki omogočajo smiselno in pravilno branje, s tem pa tudi lažje razumevanje besedila. Uporabljamo jih:
1: NESKLADENJSKA/SKLADENJSKA RABA
-
NESKLADENJSKO: večinoma sredi ali na koncu povedi, lahko tudi ob robu besedila v nestavčnih enotah:
-
za ponazarjanje,
-
kot znak proti ali deljeno,
-
za ločevanje enot,
-
za označevanje datumov,
-
za krajšave besed in besednih zvez,
-
pri zapisih denarne vrednosti,
Neskladenjsko se rabijo: pika, opuščaj, vezaj, deljaj, klicaj, vprašaj itd.
-
SKLADENJSKO:
-
na koncu povedi (pika, klicaj, vprašaj, tri pike, pomišljaj),
-
na koncu dela povedi (vejica, podpičje, dvopičje, tri pike, pomišljaj),
-
na začetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavčni (alinejni) pomišljaj, tri pike kot znamenje izpusta,
-
na začetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomišljaj, narekovaji.
2: KONČNA/NEKOČNA
Ločila na koncu povedi imenujemo končna (prva alineja ↑), ostala pa nekončna (ostale alineje).
|
