Vžigalni sistem
Namen vžigalnega sistema je ustvariti iskro, ki je dovolj močna, da vžge mešanico bencina in zraka v pravem trenutku, ko je posamezen bat na koncu kompresijskega takta. Iskra nastane tako da preskoči električni tok med dvema elektrodama svečke; vendar napetost, ki jo daje akumulator, ne zadostuje za ta namen. Vžigna tuljava poveča akumulatorsko napetost na okoli 15 000 voltov, preden gre skozi razdelilnik, kjer vrteči se rotor (ki ga poganja odmična gred) izmenoma usmerja tok k posamezni svečki.
Dovajanje goriva
Za učinkovito in gospodarno zgorevanje v motorju mora biti razmerje v mešanici bencina in zraka, ki prihaja v valj, točno krmljeno. To v splošnem dela uplinjač. Čeprav je več vrst uplinjačev, skoraj vsi sestoje iz cevi, v katero priteče zrak pri navzdolnjem gibu bata med sesalnim taktom. Ko zrak pospešeno teče skozi srednji zoženi del uplinjača, se njegov tlak zmanjša, kar vsrka curek goriva skozi šobo iz lončka, ki ga črpalka polni iz bencinskega rezervoarja. V uplinjaču je na motorjevi strani okrogla dušilna loputa, s katero prek pedala za plin krmilimo dotok goriva motorju ter s tem njegovo hitrost. Pri večini avtomobilov je podobna loputa (startna loputa) tudi na sesalni strani za zrak, s čimer krmilimo vstopajočo količino zraka in s tem bogatost gorivne mešanice.
Vse več namesto uplinjača uporabljajo neposredno vbrizgavanje goriva. To je bolj učinkovito in gospodarno kot uplinjač, ker je možno natančno meriti potrebne količine goriva, ki prihaja v zgorevalno komoro vsakega valja. Obstaja več sistemov – mehanski in električni – toda osnova vseh je vbrizgavanje goriva pod tlakom v zgorevalno komoro z mesta za sesalnim ventilom.
Prenos moči
Z izrazom »prenos moči« označujemo vse dele sistema, s katerim vodimo moč motorja od vztrajnika do pogonskih koles. Vrtenje vztrajnika se prenaša na menjalnik prek sklopke. Ko pritisnemo pedal sklopke, odklopimo vrteči se vztrajnik od pogonske osi menjalnika, kar omogoča, da avtomobil počasi spelje in da lahko tudi rahlo menjavamo prestave.
Menjalnik je potreben, ker – za razliko, na primer, od elektromotorja – večina motorjev z notranjim zgorevanjem razvije polno moč in navor (vrtilni moment) v razmeroma ozkem območju hitrosti motorja (običajno med 300 in 500 vrtljaji na minuto). S pomočjo menjalnika (in deloma tudi diferenciala) omogočamo motorju, da dela v teh mejah , medtem ko lahko avtomobil vozi različno hitro in pri različnih voznih razmerah.
Strm vzpon na primer zahteva nizko prestavo, ker je motor samo pri velikih hitrostih vrtenja sposoben ustvariti dovolj navora, da se kolesa vrte. Na drugi strani pa takrat, ko zadostuje majhen navor, kot pri hitri vožnji na ravni cesti, uporabljamo visoko prestavo, ker dosegamo takrat velike hitrosti gibanja ob (sorazmerno) majhni hitrosti motorja. Na ta način se poveča zdržljivost motorja, potnikom je udobneje in poraba goriva je manjša.
Za menjalnikom in sklopko se pogon prenaša na diferencial. Pri pogonu na prvi kolesi je prenos z menjalnika na diferencial neposreden; pri pogonu na zadnji kolesi in motorju spredaj pa diferencial poganjata kronski zobnik ter pastorek na koncu kardanske gredi.
Hitrost vrtenja gredi za menjalnikom se še manjša z diferencialom (na okoli četrtino hitrosti v menjalniku). Toda osnovna naloga diferenciala je porazdelitev moči na obe pogonski kolesi v potrebnem razmerju. Takšen mehanizem je nujen na ovinkih, kjer se mora zunanje kolo vrteti hitreje kot notranje.
Tabela 1: Delitev motorjev:
Po delovanju, viru energije:
|
Po razvrstitvi valjev:
|
Bencinski motor ima večina avtomobilov, motornih koles, vodni gliserji, itd.
|
Vrstni motor – (valji so nameščeni v isti ravnini na eni strani ročične gredi).
|
Dieselski motor imajo kamioni, traktorji, delovni stroji….saj je tak motor dovolj močan.
|
V motor – (valji so nameščeni v dveh ravninah).
|
Wanklov motor se dandanes uporablja zelo poredko, vendar ga še uporabljajo v kakšnih športnih avtomobilih...
|
Bokser motor – (valji so nameščeni v isti ravnini na obeh straneh ročične gredi).
|
Tabela 2: Najbolje prodajane znamke avtomobilov v Sloveniji od januarja do marca 2006:
|
Znamka
|
Št. prodanih vozil
|
1.
|
Renault
|
3659
|
2.
|
VW
|
1909
|
3.
|
Opel
|
1587
|
4.
|
Citroën
|
1246
|
5.
|
Peugeot
|
1227
|
6.
|
Hyundai
|
818
|
7.
|
Toyota
|
752
|
8.
|
Fiat
|
629
|
9.
|
Ford
|
604
|
10.
|
Seat
|
489
|
11.
|
Chevrolet
|
484
|
12.
|
Audi
|
418
|
13.
|
Škoda
|
394
|
14.
|
BMW
|
360
|
15.
|
Mazda
|
302
|
Najbolj prodajani avtomobili v Sloveniji
Grafikon 1: Graf, ki predstavlja zgornjo tabelo
|
