• LOČILA (SP § 226–484)
  • LOČILO STIČNO
  • Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali besede – so torej




    Download 2.35 Mb.
    bet3/7
    Sana14.10.2020
    Hajmi2.35 Mb.
    #12104
    1   2   3   4   5   6   7

    Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali besede – so torej

    levo- in desnostična. Izjeme:


    • pomišljaj načeloma pišemo na obe strani z razmikom – je nestičen; če pa zaznamuje izpust črk na koncu besede ali predlog do, ga pišemo brez razmika – je stičen,

    • tri pike so nestične, če pa zaznamujejo izpust dela besede, so levostične.


    4: ENO-/DVODELNA

    Ločila so lahko eno- ali dvodelna (npr. pomišljaj, oklepaj, narekovaj).


    5:

    Ločila pri premem govoru.



    LOČILA

    (SP § 226–484)


    STIČNOST

    Večina je STIČNIH (brez presledka – levo- ali desnostična);

    NESTIČNI ločili sta lahko pomišljaj in tri pike.

    LOČILO

    STIČNO

    NESTIČNO

    tri pike …

    izpust dela besede

    O, sveta prepr…!

    nedokončana misel

    In vsi smo strmeli …

    pomišljaj –

    str. 23–39

    v letih 1990–2002


    proga Maribor–Celje

    pri dvojnih imenih

    Bešter – Turk

    poševnica /

    ali




    verzi




    PIKA




    • na koncu samostojnih pripovednih povedi

    *za okrajšavami: gl., t. i., tj., oz., npr., itd.

    za številkami: na 15. strani, 90. leta, V. zvezek, 1. mesto, 1. (prislov tipa prvič),

    • NE, če je zadnji stavek vpr. ali vel.

    (Rešil sem jih, zakaj neki?)

    *NE za glavnimi števniki pri 15 letih,

    15-ih letih, zvezek 5




    VPRAŠAJ




    • glavni stavek je vprašalen




    • NE, glavni stavek je pripovedni (Vprašal me je, kako delam.)



    * dvom (Prešeren je bil rojen na (?) Vrbi.

    KLICAJ




    • na koncu čustveno obarvanih povedi




    • nagovor v pismih ** priporočena vejica

    * opozorilo (Prinesel nam je pepk(!).

    VEJICA (SP § 288)

    DA

    NE

    1. Med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi (SP § 290–324)




    *nestavčni enakovredni deli

    • vezalni (naštevanje)

    • stopnjevalni: To ni le grdo, ampak tudi nepošteno.

    • ločni: Bi kavo, čaj?

    • vzročni, posledični: Slab, zato pa poceni izdelek so nam ponujali.

    Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet.

    • pojasnjevalni: Prišel je pozno, šele ob treh.

    Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek.

    Zbolel je za hudo, nalezljivo boleznijo.


    Zbolel je za hudo nalezljivo boleznijo.



    *pristavčni deli:

    – Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi. (NI znano)

    – Nekatere vaje, npr. (recimo, denimo) tiste na začetku, so težke.

    Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi. (JE znano)



    *vrinjeni stavki:

    – Daleč, ne vem kje, se je oglasil žvižg.






    DATUMI

    Sestanek bo



    v ponedeljek, 8. oktobra 2007, ob 17. uri.

    v ponedeljek, 8. 10. 2007, ob 17. uri.

    … v nedeljo ob 14h

    … v nedeljo ob 14. uri …

    … v nedeljo ob 14.40 …



    IN, PA (pogovorno), ALI

    (§ 316)

    IN: protivni: Mimo mene si šel, in (= vendar) me nisi videl.

    posledični: Bilo nas je devet, in (= zato) eden je moral od hiše.

    ALI: Bila je v dvomu, ali naj me vika ali tika.



    pred vezniki in !!, pa !!, ter

    * pred ločnim ali, oziroma, bodisi

    * pred drugim delom dvodelnih vezniških zvez

    ne – ne, niti –niti, tako – kakor


    2. Med nadrednim in odvisnim stavkom (tudi pred prim. odv. s kot, kakor …)




    *Rekla mi je, naj rešujem vaje.

    Zdaj, ko rešujem vaje, nimam časa zate.

    Ko bo uspel, bo pregledal naloge.

    Vaje je reševala, kot bi si on le želel. (os. glag. obl.)



    Bolje je delati kot govoriti.

    (neos. glag. obl.)


    * če je pov. kakšnega stavka izpuščen

    Kolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz.









    * med dvema podrednima veznikoma

    Le piši materi, da če bo …

    Skusili ste, da kdor





    *med prirednim in podrednim veznikom pred vmesnim odv.

    Pridem sam, in če bo mogoče, pripeljem še koga. / in ker … / in ko …





    *med deli večbesednega veznika

    Kljub temu da je mlad, …

    Namesto da se uči, …

    Medtem ko ste spali, …

    Rad ga ima, zato ker je …



    3. Med polstavkom (jedro je deležje/deležnik/pridevnik/samostalnik) in drugim delom povedi




    *Rešujoč vaje, si je tudi kaj zapomnil.

    Stopivši skozi vrata, je glasno pozdravil.

    (= Ko je stopil skozi vrata, je …)

    Seno, posušeno na prostem, je dišalo.

    (Seno, ki je bilo posušeno …, je …)


    *V na mizi ležeči knjigi je veliko vaj. (prid. polstavek je levo od odnosnice)

    * V knjigi, ležeči na mizi, je veliko vaj.




    • Nedoločniški polstavek v os. glag. obl. – vejica je ali je ni:

    Imel je željo, postati zdravnik.

    Imel je željo postati zdravnik. /… da bi (on) postal …/






    4. Med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in drugim delom povedi




    *Sin, ta ti bo še zagodel.




    *Postati zdravnik, to je njegova želja.




    5. Med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja




    *zvalniki, ogovori: Gospa, kar po domače.

    *

    *medmeti: Joj, kam bi del! Zdravo, Tine, ali me res ne poznaš?

    *če medmet ni rabljen samostojno: Miška pa smuk v luknjo. Krava reče mu.

    *členki: Da, vse je čisto. Le, samo previdno.










    NI VEJICE




    *pred tremi pikami







    DVOPIČJE




    STIČNO

    • za pojasnjevanje, naštevanje

    • po napovednem spremnem stavku pred dobesednim navedkom v premem govoru

    NESTIČNO

    *0 : 0


    27 : 9

    lepa : lipa : lopa (nasprotja)



    PODPIČJE




    * krepkeje kot vejica, šibkeje kot pika




    * loči skupine naštevanega

    * zapleteno zložena priredja …







    POMIŠLJAJ




    NESTIČNI

    * poudarja namesto vejice, ločuje, izraža nasprotje



    STIČNI

    *predložni pomišljaj: v pomenu od … do:

    str. 234–280; v letih 2000–2005


    * zaznamuje zvezo osebka in povedka ob izpuščeni glag. obliki

    NESTIČNI

    * za alineje



    * zaznamuje spremenjen sklad. naklon

    * nasprotja ne – ne

    namesto narekovajev v premem govoru

    * minus 29 – 10

    * izpust




    * dvodelni: vrinjeni stavek





    TRI PIKE




    NESTIČNE

    STIČNE

    * okrajšana poved, premor:

    Želim si zdravja, sreče …



    *izpust dela besede:

    Ti si prava g… (= grdoba)






    VEZAJ (413)




    STIČNI

    NESTIČNI

    * v pomenu in, pa, ter:

    pravopisno-slovnične vaje,

    Ljutomersko-Ormoške gorice, črno-bela fotografija, v Breznik-Ramovševem…


    *med deloma dvojnega imena Videm - Dobrepolje (pregibamo)

    * med zloženkami, katerih prvi del so števke ali črke

    3-krat, v 50-ih, B-diplomski izpit,

    C-vitamin


    *med prvotnim in privzetim priimkom

    Murn - Aleksandrov

    Kveder - Jelovšek


    * na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke

    dva- ali trikraten, bio- in bibliografski podatki






    *NI VEZAJA




    * človek žaba, študent prorektor, Cankar umetnik

    (dodano k sam. je prilastek)






    OKLEPAJ, ZAKLEPAJ


    * ponazoritev, dopolnitev povedanega, vrinjeni stavki: Svojilne pridevnike … (iz lastnih imen) …

    * druge vrste povedi: Govorila so: rebra in mišice prsnega koša … (Glej sliko.)

    * loči možne sestavne dele besede ali besedila: učitelj(ica), (pravo)pisen


    vrste oklepajev (SP (§ 449):

    • okrogli

    • oglati

    • zaviti

    • lomljeni

    • pokončni

    POŠEVNICA




    *STIČNO

    NESTIČNO

    * v pomenu ali, oziroma

    Celovec/Klagenfurt, s/z



    za označevanje meje med verzi …

    * ulomljeno, skozi, na: m/s







    NAREKOVAJ

    (§ 461)

    * vrste narekovajev:

    • dvojni srednji

    • enojni srednji

    • enojni spodaj-zgoraj

    • dvojni spodnji

    • dvojni zgornji

    * dobesedni navedek pri citiranju

    * poseben pomen

    * naslovi podjetij, če drugače ni prepoznavno ime

    PREMI GOVOR

    spremni stavek + dobesedni navedek



    navajanje pomena besede:

    – dvodelni enojni: glagoli dicendi 'rekanja'



    Profesor je vprašal: »In kdo je izumil ladijski vijak?«




    »Še tega je bilo treba sem vpil.

    »Še tega je bilo treba je rekel togotno.




    »In kdo je vprašal profesor, »je izumil ladijski vijak?«





    PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN (SP 485)


    SKUPAJ

    NARAZEN

    Z VEZAJEM*

    SAMOSTALNIKI

    BESEDNE ZVEZE

    SAMOSTALNIKI

    * podredne zloženke

    jugovzhod

    alfažarki,

    žiroračun



    TV Slovenija

    alfa žarki, žarki alfa,

    žarki α,

    žiro račun



    *

    podredne zloženke

    C-vitamin



    TV-spored

    α-žarki









    * priredne zloženke (in)

    Anglo-Američani



    PRIDEVNIK




    PRIDEVNIK

    * podredne zloženke

    poljudnoznanstven,

    dvajsetodstoten,

    petlitrski,

    sivorjav,

    temnosiv



    (KOT, DA) = KAKO?

    sivo rjav

    temno siv

    čokoladno rjav

    kričeče rjav



    * priredne zloženke

    delavsko-kmečki (IN)

    črno-bel
    C-vitaminski

    20-odstoten

    5-litrski


    ŠTEVNIKI

    ŠTEVNIKI

    ŠTEVNIKI

    *sklopi

    šeststo, stotretji

    pettisoči

    sto tri


    pet tisoč




    ŠE (SP 487)


    1. oboje na hitro/nahitro, kdorsibodi/kdor si bodi, kakorkoli/kakor koli

    1. vrinemo (kakor že koli)

    2. ne moremo (neumen)

    2. priporočljivo skupaj: legokocke, žiroračun, minigolf, vikendhiša, angoravolna

    SKUPAJ,

    podredna

    zloženka

    NARAZEN,

    dva sam., eden

    kot prilastek


    VEZAJ (-),

    v pomenu IN



    VEZAJ (-),

    izpust

    ene sestavine



    VEZAJ (-),

    prva sestavina zloženke je števka ali črka




    1. VAJA
    PRIMER PONUDBE ZA PREVAJANJE NA SPLETNI STRANI

    Glede na to, da ste se odločili obiskati to internetno stran vas najbrž zanima Slovensko-Angleško prevajanje ali pa izdelava internetnih strani. Sprehodite se po strani in če najdete kaj, kar vam je všeč mi pošljite e-mail, tako da se vam bom  lahko oglasil v najkrajšem možnem času.



    Moji Cilji

    Menim, da postaja prevajanje eden od temeljnih kamnov modernega poslovnega sveta. Z globalizacijo današnjega poslovnega sveta postajajo prevajalci, prav tako kot pogajalci, ključni igralci pri komunikaciji s poslovnimi partnerji. Mnoga sodobna podjetja imajo pogoste ali celo dnevne stike s tujino in se tako srečujejo s številnimi besedili v tujih jezikih. Kvalitetni prevodi izvirnikov besedil tako pripomorejo k boljši komunikaciji pa tudi vtisu bralca. Popolnost na področju prevajanja, mora biti zagotovljena, saj le to prevzema vedno močnejšo vlogo oblikovanja celostne podobe in podjetja in njegovega nastopa, ta dva dejavnika pa nikoli ne smeta biti podcenjevana.



    Download 2.35 Mb.
    1   2   3   4   5   6   7




    Download 2.35 Mb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa



    Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali besede – so torej

    Download 2.35 Mb.