C:
1. Pred sejo kabineta ministra pripravijo za govor; ob tej priložnosti ga »opremijo« z zapiski o temah, ki jih bodo predvidoma obravnavali na seji, in celo z anekdotami ter z pripovedmi lahkotnejših vsebin, vendar morajo te ustrezati uradnem značaju seje.
2. Stališče dr. Johnsona je, da je besedišče nekega jezika razdeljeno na sprejemljive in nizke besede. Med slednje je uvrstil besedo drek, ki se pojavlja v besedni zvezi »biti v dreku« zato jo je ob uvrstitvi v slovar označil kot nisko besedo – besedo, ki se jo moramo izogibati.
3. Rezultate testa (o kakovosti betonskih opek) je potrebno predstaviti nadzorniku. Če je kakovost opek slaba moramo sestaviti navodila za izbolšanje kakovosti betonske serije in slabo serijo podreti, oziroma ga zamenjati.
4. Če nekoga prosimo, da naj oceni različne osebnostne lastnosti pri določenemu človeku, bo svoje mnenje oblikoval, glede na celotno mnenje, ki ga ima o njem. Če ima človeka v čislih, bo dobro ocenil posamezne kvalitete in nasprotno, če ima o njem na splošno slabo mnenje.
5. Večinoma so Vikingške ladje plule blizu obali, vendar so med plovbami do Islandije ali Amerike moral uporabljati ne kakšne navigacijske naprave. Vikingi naj bi bili imeli jasne predstave o zemljepisni širini, vendar pa zemljepisne dolžine niso poznali.
********************
1. Moja znamka, ki je bila sila ponosna na svoja vitka, dolga stegna se je za vedno odrekla kratkih kril ko ji je trgovski pomočnik v veleblagovnici dejal: »Problem pri vas je gospa da imate prekratka meča.«
2. Tudi v poznih letih se je bil Tito zmožen učiti in je bil naklonjen spremembam, ki pa jih ni prenagljeno ali korenito. Ni presenetljivo, da je ta nenavadni mož, ki je imel dovolj iskušenj za več življenj postal legenda ko je še živel.
3. Uredniki so knjigo namenili strokovnjakom in laičnim bralcem, vendar se bo po mojem slednim zdela nekoliko zapletena.
4. Vse vire so v Birminghamu in njegovi okolici namenili za razvoj podeželja. Zdaj imajo veliko stroškov zaradi oskrbovanja z vodo in elektriko, saj jih dovajajo z več sto kilometrov odaljenih območij. Obsežna naložba lokalnih oblasti – za boljšo oskrbo mest in vasi verjetno ne bo izboljšala sedanjega stanja.
********************
1. Splošno znano je, da so ženske bolj čustvene od moških a tudi bolj plašne in fizično manj agresivne. Temu bi sicer lahko nasprotovali z različnimi dokazi, vendar nobed izmed ne bi bil povsem prepričljiv – oporekali bi jim namreč lahko že s tem da so pri večini živalskih vrst samci agresivnejši od samic.
2. Društvo avtorjev
Vabimo vas na zborovanje društva, ki mu bo sledila splošna razprava. Prosimo izpolnite spodnji odrezek in ga vrnete. Da bi se izognili odvečnim stroškom prejema odrezkov ne bomo potrjevali.
3. PROSIMO POZORNO PREBERITE NAVODILA
Predložite rokopis skladno z navodili, saj boste s tem prihranili čas, in se izognili stroškom nastalim ob odvečnem dopisovanju. Pomembno je, da oddajte zadnje variante besedil, saj bodo sicer tiskarji upravičeno dodatno zaračunali vnašanje popravkov, boste imeli premisleke. Tiskarske napake lektorji lahko odpravijo, vendar lahko dopolnitve in spremembe vnašajo samo na avtorjeve stroške.
4. Splošni pogodbeni pogoji
Ime prevoznika navedeno na vozovnici sme biti okrajšano. Celotno ime in okrajšava sta objavljena na seznamu prevoznikovih pristojdbin, dokumentu prevoznikovih pogojev, v pravilniku, ali na voznemu redu. Dogovorjena mesta pristankov so navedena na vozovnici ali na voznemu redu, kot predvidena mesta pristankov med letom. Spodnjo vozovnico z enkratno veljavnostjo bodo prekontrolirali posamezni sopogodbeniki prevoznika.
Kontrolirano prtljago bomo vrnili imetniku kontrolnega lističa. Ob morebitni poškodbi prtljage med mednarodnim poletom se takoj po odkritju poškodbe pismeno pritožite prevozniku. Ob morebitni zamudi prtljage se pritožite v 21. dneh od datuma dostave prtljage. Za pravilnost navedb pristankov in vzletov na voznemu redu ne jamčimo in jih nismo vključili v vozovnico. Vozni red spreminjamo brez naprejšnjih opozoril.
(Droben tisk na letalski vozovnici)
********************
1. V preteklosti je veljalo, in do neke mere še velja, da je mogoče hipnotiztirati le čustveno labilne. Veljalo je tudi, da ljudi, ki so znova dosegli čustveno ravnovesje, ni več mogoče hipnotizirati. Takšna dognanja so izhajala le iz obravnave nekaj primerov in niso vključila dejstva, da so bolniki nagnjeni v odvisnost.
(F. L. Marcuse, Hypnosis: Fact and Fiction)
2. Nastanitev za goste
Ponudba tovrstnih nastanitev je zelo široka - več kot 200 mest in vasi nudi nastanitve za goste. Sobe so preprosto opremljene in imajo skupno kopalnico, vendar imajo mnoge stranišča. Na splošno so sobe čiste in udobne, v njih je posteljnina, brisače pa prinesite s seboj.
(PanAdriatic: Potovalna brošura)
3. Ne glede na to, katera stranka bo na oblasti, bo vedno potrebno graditi, kupiti, ogrevati in osvetljevati domove ljudi bo potrebno oblačiti, jih nahraniti, zdraviti in pokopavati; otroke bo treba vzgajati in izobraziti; davke bo treba plačevati in hrano bo treba gojiti ter predelati (nedov. Predelovati). Pogledi strank k zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb se smejo le malenkostno razlikovati.
(Kenneth Hudson: Jezik sodobne politike)
4. Konzerviranje sadja in zelenjave: lakirane pločevinke za sadje
Posebne konzerve so znotraj prevlečene s tanko plastjo laka zlate barve, ta pa preprečuje stik sadja s pločevino. Uporabljamo jih lahko za vse vrste sadja, zlasti pa za rožnato ali rdeče sadje kot so Maline ali Črni ribez. Pred uporabo je treba preveriti, če je lakirana površina opraskana. Prazne pločevinke hranite v suhem prostoru tako boste preprečili rjavenje. Pločevinke ne smete hraniti v bližini močnih vonjav (čistila, čebula), saj se jih lahko lak navzame in se vloženo sadje zaradi tega pokvari. Če želite dosegati dobre rezultate pred uporabo posodo splaknite s čisto vodo in odstranite vdrtine na robu. Po splakovanju pločevinke pustite, da se osušijo; vendar jih ne smete obrisati s krpo, saj bi s tem lahko opraskali lak.
VAJA
Težji primeri iz besedotvorja:
Glas t na koncu podstave se včasih premenjuje:
Glas d na koncu podstave se včasih premenjuje z j:
grad
Dravograd
Beograd
Bled
Šentvid
Kobarid
Medvode
|
|
|
Dvojne soglasnike v tujih lastnih imenih pred -ski poenostavljamo;
t. i. mehka n ali l → nj oz. lj, če pa j, z j:
Bonn
Sevilla
Marseille
Versailles
Cannes
Bologna
Ventimiglia
|
|
4. Če sta j ali v pisana npr. z i/y ali u, ju pred -ski pišemo po domače:
Pistoia [pistója] Pistoie
Broadway [bródvej] Broadwaya
Lendvai [léndvaj] Lendvaia
Dachau Dachaua [dáha1 dáhava]
|
|
5. Nemi e (Verne) ali nemi e + nemi soglasnik (Arles) pred -ski opuščamo:
Shakespeare
Nantes
Le Havre
Arles
|
|
Nemi e kot del pisnega večglasnika ohranjamo:
6. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
Tahiti Tahitija
Sydney [sídni] Sydneyja
Borneo Bornea
Bilbao Bilbaa
Waterloo Waterlooja
Pavia [pavíja] Pavie
Bordeaux Bordeauxa [bordója]
Calais Calaisa [kalęja]
|
|
7. Če se podstava končuje na govorjeni s z c š ž č dž k g h, se ti glasovi zamenjajo s š, -ski pa izgubi svoj s (tudi za prvotnim š):
s – vas, Celebes, Rodos
z – vitez, Peloponez
c – Ribnica, Linz
š – Praše, Avranches
ž – mož, Lož, Limoges
č – Loče, Greenwich, Nikšič
dž – Dobrudža
k – Loka, Timok, Šrilanka
g – Log, Laforgue
h – Lah, Toblach
|
|
12. VAJA
Vstavite vejice in jih utemeljite.
Povedali so mi da pride stric iz Švice ki ga že dolgo ni bilo doma ker doslej menda ni imel možnosti da bi se lahko vrnil.
Niso ga obvestili da mora prinesti denar da bo lahko plačal vstopnico ki je potrebna če si želiš ogledati film.
Čeprav ne vem kdaj je brat vstal ker ga nisem slišal vem da je ujel avtobus ker bi se sicer vrnil.
Glej da poveš po resnici ker laž ki je trenutno morda še skrita hitro pride na dan.
Da mi boste verjeli da govorim resnico vam pokažem pismo v katerem se mi zahvaljujejo ker sem jim poslal gradivo ki jim je bilo nedosegljivo jaz pa sem ga imel.
Kjer izvira reka Vipava stoji staro mesto ki nosi prav tako ime kot ga ima reka.
Ne da bi vedela kaj pravzaprav hočem sem ga vprašala ali ima kaj časa da bi šla v moj priljubljeni kotiček kamor se skrijem ko sem žalostna.
Če hočeš biti srečen moraš imeti rad vse ljudi kajti samo tako bo v tvojem srcu mir ki ga potrebuješ da ga lahko deliš tudi drugim.
Ona je bila vedno ženska ki jo je ljubil o kateri je sanjal in za katero bi dal tudi svoje življenje če bi bilo potrebno.
Ko je Petra ki je že bila velika deklica saj je že dopolnila sedem let začela hoditi v šolo so bili njeni starši nekoliko zaskrbljeni ker niso vedeli kako se bo vživela v nov način življenja.
Ne morem verjeti da je tista Anita ki je vedno ko smo nastopali grozno jokala danes prava filmska zvezda ki jo pozna in se ji klanja skoraj ves svet.
Srečanje bo v četrtek 6. aprila ob 17.30 v Gasilskem domu v Lenartu.
Peter Andrejin fant Andreja in Martina njena sestra so bili povabljeni na praznovanje Metkinega rojstnega dne ki je bilo kot bi človek pričakoval, na najvišji ravni.
Rekel ji je da ni vedel da ga ima rada ker mu nikoli ni izkazovala posebne pozornosti pa še družila se je bolj malo z njim.
Zakaj neki je prišel sem se spraševala in nisem vedela kaj naj si mislim.
Kupila si je novo obleko meni je zelo všeč ki si jo je vedno želela pa doslej ni imela denarja zanjo.
Jeruzalem poln vrveža različnih religij in kultur ter ljudi vsega sveta me je še posebej navdušil saj doslej česa podobnega še nisem videla le brala sem o tem.
Tistega profesorja smo se še posebej bali saj vsi vemo da ni bil priljubljen čeprav je bil v resnici prijazen človek.
Opazila ga je na vrtu sedečega za mizo in ker je bil poglobljen v branje je sploh ni opazil čeprav si je ona na vso moč prizadevala da bi vzbudila njegovo pozornost.
Ja ja saj te poznam še od takrat ko sva skupaj glodala šolske klopi.
Se še spomniš dragi prijatelj to so bili res lepi časi.
Svoj govor je popestrila z imeni filozofov in pesnikov ki jih ni nikdar.
No seveda saj vem zakaj sem tukaj.
Sprehajal sem se po praznih ulicah ki so se svetile po dežju in želel da bi se mi kaj pripetilo.
Ko sem bil še majhen to so bili lepi časi sem večkrat obiskal gledališče.
Marko najstarejši deček je bil star okoli trinajst ali štirinajst let Peter drugi je bil star dvanajst let Anita enajst in Petra osem.
Njihova spremljevalca sta bila Benjamin mož ki je ostal v hiši in stari Jakob.
VEJICA: Deležniki in deležja: a) označite deležnike:
Del. -l-
|
Del. -n/-t
|
Del. -č
|
Preteklo leto je bilo malo sadja. Govorila je s tresočim glasom. Ona je razgledan človek.
Če bo še dolgo deževalo, bodo pridelki zgnili. Mimo je letela žvižgajoča krogla.
Potok poleg naše hiše je narasel. Na tleh je svetleč papirček. Vsak ima bolečo točko.
Ta primer je že razvpit. Bojazen se ni uresničila. Kupila je dehtečo vijolico.
Z ranjeno roko ne moreš pisati. Vrata so priprta. Sonja je utrujena. Skoraj je poplavil polja. Pogledal je z zaskrbljenim obrazom. Njen konj je bil nagrajen.
b) deležja – postavite vejice:
Delež. -č
|
Delež. -aje in -e
|
Delež. -ši/-vši
|
Prišedši z dela je legel. Govoreč same šale je spravil v dobro voljo vse zbrane. Miže bi našla pot domov. Jokajoč je fant iskal rešitev. V levici nesoč torbo v desnici držeč otroka je Mira hitela domov. Nehote jo je udarila. Oziraje po drugih je spregledala avto. Molče bo opravil svoje delo. Kleče jo je prosil naj se ne prepirata. Stopivši v izbo je pozdravil.
8. Vstavite vejico, kjer je potrebno, označite deležnike in deležja:
Pojoč so hiteli fantje skozi vas.
Pojoč vesele pesmi so mladci oblegali punce.
Rekli so mu roteč na vse načine naj se loti dela.
Teta nas je začela kazoč na zapestno uro priganjati. To si storil hote. Vstopivši v sobo je oče prižgal luč. Treba bo vrniti sposojene knjige. Sedeč v krošnji drevesa je fant klical prijatelja. Čoln se je zibal na deroči vodi. Odhajal je od doma misleč na svojo mamo. Pomahal je v pozdrav hiteč na ples. Plezaje po skali je zdrsnil v prepad. Fant je molče odšel. Grgraje vodo pri izviru sem ugledal planinca. Vrata v hišo so ječe zaškripala. Sedeč na postaji sem čakal na avtobus. Stoječ na straži je kmet budno pazil na svojo češnjo. Janez je odšel v tujino iščoč primernega zaslužka. Sprehajal se je po parku beroč zanimivo knjigo. Meta je z veseljem segla po dišečem pecivu.
II. del
VAJE IZ SLOVENSKEGA PRAVOREČJA
GLASOSLOVJE (SS 37–100) IN (SS 151–154)
Okvirna študijska literatura
J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 2000.
Slovenski pravopis. Ljubljana: DZS, 2001 (ali elektronska oblika).
C. Šeruga Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka (priročnik z vajami za javne govorce). Maribor: Aristej, 2003.
PAZITE NA ZNAKE PRI VSAMOGLASNIKIH! (pisava)
1. vaja: Dolgi in kratki "i"
sit – sit
sira – sir
niti – nit
|
niča – nič
dima – dim
fantiča – fantič
|
začnite – začni
zaspi – zaspi
bil – bil
|
Slišal sem klice. Je vpil njihov sin. Pomiri se z njim. Si pisal samo njim?
Slišiš, naj govori! Ti, bi govoril še jaz? Kosil je in pokosil ves hrib.
Dodatna vaja
miš miši
nit niti
rit riti
sit siti
ptič fantič
mladič vodič
cvetič deklič
eksploziv sekira
|
hudir prosilec
šivilja učitelj
kropilnik eksploziv
sulfid realizem
povrtnina pletenina
oteklina tkanina
kamnit bregovit
gričevit hranilen
sin pajčevina
|
|
|
2. vaja: Ozki "e", nevtralni "e", "e" pred "r" v domačih besedah
jejmo – jej
odej – dej
vej – pojej
|
pesem
izrekati
presede
|
te
srce
vsej
|
vera
zmerom
večer
|
Glej, Breda že ve! Gre za nesrečo. Beži, beži, ni res, kar poveš! Merijo cesto čez reko. Peljejo v desno smer. Katera je vzela Večer?
3. vaja: Dolgi in kratki široki "e"
tet – kmet
Pepa – žep
hrena – hren
megle – megle
mene
tebe
|
enega – urejen
vreme – zaželen
petega – pleten
sestra
zemlja
pečem
|
Vera – vera
premiera
šofer
pregled
študent
več
|
vre
zre
gre
zelen – zelena
rumen – rumena
pošten – poštena
|
Še vzemi. Žena redi pse. Ali ne bi prišel sem? Le veseli se je! Njemu in ženi nesi, ne meni! Rekla je vsem, ali ne? Medved rad žre zelenjad. Vzemi metlo iz veže. Žep ima velik precep.
Dodatna vaja
nekaj sedeti
kateri morfem
potem slovenščina
inteligenca bakren
|
akcent šumeč
požrem študent
hrepeneč dokler
prižgem preveč
precep advent
|
4. vaja: Razlika med ozkim in širokim "e"
peti – peti
meni – meni
želo – želo
jej – rep
imej – pogled
poglej – pogreb
že – že
|
gre – gre
ženi se – ženi se
veseli – veseli
meča – meča
vera – Vera
tir – zver – kariera
mir – mer – atmosfera
|
Prinesi nam še rdečega. Hrepenenje te privede k njej. Meni, da o meni vse ve. Tebe so mesto, tebe je zaimek. Srce, ne jemlji tega vsega resno. Kreni na ogled mesta.
Dodatna vaja
Pazite na razliko med è, é, ê!
želja : želva peti : peti dekla : bife
žena : ženska pomena : pomen dežela : deževen
čelo : cesta preden : predlog hvaležen : moderen
jezik : jezero sever : sestra jesen : rumen
koncert : kolega teža : teta pesem : peta
peči : peč žemlja : zemlja Vera : Vesna
Kmetje so v cerkvi izrekli prošnjo za dobro košnjo.
Šivilja je Veri vzela mero.
Pelji jo na novo zasajeno vrtno gredo s peso in korenjem.
|
5. vaja: Dolgi in kratki "a"
da – da
kaj – kaj
oddaj – oddaj
|
ima – psa
saj – saj
vas – vas
|
pav
čaj
gaga
|
Rad ali ne, dam pa le. Brat ne gre brat. Jaz čakam, vaju nikjer. Postavi pravi naglas. Daj, beri na glas! Nepozaben materin obraz.
Dodatna vaja
Onaglasite posamezne besede á, à
mraz mraza
obraz obraza
očenaš očenaša
podplat podplata
prag praga
|
rak raka
škaf škafa
škrat škrata
zrak zraka
župan župana
|
jaz kaj kar kakšen nam vaš
zdrav bahav rjav bradat kosmat vam
vodnat možat star znan pijan vas
slab domač zdaj prav hrustljav
|
6. vaja: Dolgi in kratki "u"
tuj – tu
kup – kup
sinu – psu
|
pust
jug
hud
|
na dnu
zlu
kruh
|
Tu kupi klobuk. Ne sramuj se stanu. Bratu in stricu zaupajo. Ponudi mu juho.
Strl je suho brv.
Dodatna vaja
Onaglasite posamezne besede ú, ù
pluti plul
čuti čul
kruh kruha
grunt gruntar
|
obuti obul
poslušati posluh
vključiti vključim
sključiti sključim
|
|
7. vaja: Dolgi ozki "o", nevtralni "o"
voz – gol
poln – pol
sto – stol
|
lepo
hudo
temno
|
sodov
bratov
krogov
|
Pot vodi ob potoku. Sonja težko nosi škornje. Nikoli ni stopil na pot. Ta stol je pa moj. Torbe ne bo, prosim? Sosedom je zopet ušel vol.
8. vaja: Dolgi in kratki široki "o"
vod – vod
rok – rok
bora – bor
|
nog – krivonog
grobna – grob
izvoza – izvoz
|
prehod
prestop
izvor
|
hodit
hodil
hodi
|
No, govori. Ne hodi ponoči krog vode. Kosi kosa rosno travo. Gora ni nora, nor je, ki gre gor! Bil je visok in širok.
Dodatna vaja
Pazite na razliko med ô, ò, ó!
soba : sonce moč : močen ogenj : opera
enota : nota mož : moški osem : osel
gora : goba volja : voda otok : ozek
konj : konjski noč : noga potnik : pozen
krop : krog noht : nov roka : roža
lepota : lepo olje : oče torba : torek
govor, človek, kakovost, novo, doba, hudoba, grenkoba, čistoča, lepota, enota, noga, sosed, voda, vojna, okno, rosa
globok, globoka; krohot, krohota
nositi, nosi; noreti, nori, izogniti, izogni
mogel, mogla; hotel, hotela
moj, mojega; tvoj, tvojega
ozek otok lepo drevo
visok gospod dobra šola
vroča čokolada zelo ozek balkon
visoka gora vroče noči
dober krompir moška roka
Visoko na gori je gorel ogromen ogenj z vročimi plameni.
Peter je bil zmeraj precej zaposlen človek.
Oče je bil ponosen na svoje sinove.
|
9. vaja: Dvoglasniški "u" /ú/
dal
pel
pil
|
sivka
pravda
revna
|
mislil
želel
hotel
|
pral – prav
bil – bil
čul
|
Pevca vprašaj! Sredi stavka mu je vpadel v besedo. Sredi stavka mu je vpadel v besedo. Pil je in pel in bil vesel. Bol in solze. Drhal je vdrla v hotel. Val je odnesel brv.
10. vaja: Razlika med ozkim in širokim "o"
vodi – vodi
gospoda – gospoda
voda – voda
|
stroka – stroka
mora – mora
gost – gozd
pol – pol
rok – rok
|
stol – top
vol – gost
krov – otrok
prestop – prestopa
porod – poroda
|
Noč pokriva goro in log. Od kod so te pozne rože? Gori na gori gori. Noče biti peto kolo pri vozu. Kdo je golorok stopal po poti? On, ne ona.
11. vaja: Polglasnik
pes
ves
kes
|
starec
dedek
redek
neroden
|
tema
steza
megla
|
čebela
sestaviti
deževnik
|
šel
našel
rekel
|
Ves truden si. Bezeg cvete. Tenek steber. Veter je kot pesem. Smrt ima tudi zate prt. Trden je res, vendar neroden. Šel je čez brv.
12. vaja: Vokalne opozicije
pili
peli
pelji
pali
poli
polji
puli
|
tule
tole
tople
tale
tele
tele
tile
|
žila
žela
žela
žala
goli
goli
guli
|
sit
lej
le
rak
rok
rov
čul
šel
|
culi
soli
soli
sali
seli
seli
sili
|
zanič
pojej
pogled
poraz
pokol
pokrov
peklu
pekel
|
mili
melje
melji
mali
moli
moli
muli
|
Živele so mirno v svojem domu. Zvečer pride teta k nam. Iz te moke ne bo kruha. Daj krapa v krop! Pes, pes, pas – so tri različne besede. Sije sonce, seje pa sejalec. Mati, zvečer je treba večerje. Temačen dan se dela.
Sama je šla na semenj po semenje.
13. vaja: Nezveneči /Û /in zveneči /w/ dvoustničnik
vsak – vzeti
vse – vdreti
|
vzpon – v meni
včasih – vlak
vsota – vnema
|
vpiti – piti
vdreti – dreti
|
Vzemi, vse vzemi! Vsak se hvali. Včasih je bilo vse drugače. Vzdigni se, v znak spoštovanja! Vsebina povesti je enostavna. Vsak berač svojo malho hvali. V cerkev se je zazrl. Vsota vseh števil je x.
DODATNE VAJE
Vaja A
V vsakem sklopu označite pravilno naglašeno poved, podčrtano utemeljite.
1a Pét dní prèd* koncêrtom môja varovánca Rogóška slávčka še nímata frizêrja.
1b Pêt dní préd koncêrtom mója varovánca Rogóška slávčka še nímata frizérja.
1c Pêt dní pred koncértom môja varovánca Rogóška slávčka še nímata frizêrja.
2a Òče je bìl ponósen na svóje sinóve.
2b Ôče je bìl ponôsen na svóje sinôve.
2c Ôče je bìl ponôsen na svôje sinôve.
3a Se spómniš katêrega drúgega híta, ki ga bómo* slíšali zvečér?
3b Se spômniš katérega drúgega híta, ki ga bómo slíšali zvečér?
3c Se spômniš katérega drûgega hìta, ki ga bômo slíšali zvečêr?
4a Têbe so mèsto, têbe je zaimek.
4b Tébe so mésto, têbe je zaímek.
4c Têbe so mêsto, tébe je zaìmek.
5a Mérijo cêsto čêz* rêko.
5b Mêrijo cèsto čez réko.
5c Mérijo césto čez réko.
6a Sónja težkó nósi škórnje.
6b Sônja têžko nôsi škôrnje.
6c Sònja težkò nósi škôrnje.
7a Kosí kósa ròsno trâvo.
7b Kôsi kôsa rôsno trâvo.
7c Kôsi kôsa rôsno trávo.
8a Šivìlja je Véri vzêla mêro.
8b Šivílja je Vêri vzêla míro.
8c Šivílja je Vêri vzéla méro.
9a Ón je hotél rumén plášč, ôna pa je hotéla zelêno krílo.
9b Òn je hôtel rumèn plášč, ôna pa je hotéla zelêno krílo.
9c Ôn je hótel rumèn plášč, ôna pa je hotéla zeléno krílo.
10a Sósed je dejàl, da je visóka vôda sègala do ôkna.
10b Sôsed je dejál, da je visôka vôda ségala do ôkna.
10c Sòsed je dejál, da je visôka vóda ségala do òkna.
Vaja B
1. Dobro jutro in vse dobro vam želimo, le eden ali ena pa bo slavljenec ali slavljenka dneva. Kakšen naglas ima podčrtana beseda in zakaj?
2. Se spomniš katerega drugega hita, ki ga bomo slišali zvečer?
Kakšen naglas imata podčrtani besedi in zakaj?
3. Sodelovalo je nad sto udeležencev, med njimi strokovnjaki vlade in predstavniki ustanov. Označite izgovor podčrtanih glasov in pojasnite!
4. Na stezi je ležala deska in starec se je znašel v težkem položaju.
Označite izgovor podčrtanih besed in pojasnite!
5. Na koncu sobe je otroka čakal košek.
Označite izgovor podčrtanih besed in pojasnite!
6. Drsalke so si pred nastopom natančno zavezale drsalke.
Označite izgovor podčrtanih besed in pojasnite!
7. Zaradi gostega prométa/promêta so se nam na sprehôdu/sprehódu pridružili zadnji. Označite pravilni izgovor podčrtanih besed.
8. Naglasi pri slovničnih pojmih príslov/prislòv, édnina/ednína, množína/mnóžina, právopis/ pravopís, vélika/velíka začetnica so pogosto nápačni/napáčni/napâčni. Označite pravilni izgovor podčrtanih besed.
9. Hodil je po stezi v megli in temi. Označite izgovor podčrtanih besed in pojasnite!
10. Veselje, žena, želja, sestra, teta so besede, ki imajo: é/è/ê.
Vaja C
1. Pet dni pred koncertom moja varovanca Rogoška slavčka še nimata frizerja.
2. Se spomniš katerega drugega hita, ki ga bomo slišali zvečer?
3. Okno bi odprl, v zastrti sobi bi poslušal dež in potem bi zaspal.
4. Oče je bil ponosen na svoje sinove.
5. Študent je bil visok, pošten, zdrav in možat.
6. Ideja, da bi bila premiera ob devetih, je bila premetena.
7. Dobro jutro in vse dobro vam želimo, le eden ali ena pa bo slavljenec ali slavljenka dneva.
8. Sodelovalo je nad sto udeležencev, med njimi strokovnjaki vlade in predstavniki ustanov.
Vaja D
Preverite naglase po SP 2001, naglasite besede (breznaglasnice tako izpustite), označite izgovor fonemov v (w, Û, ú) in l (ú) in vadite pravilno brati. Upoštevajte nekončno (vejica, podpičje) in končno intonacijo (pika …).
1. vaja
Bruselj. Evropska unija je s Črno goro kot samostojno državo pripravljena skleniti pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju do konca tega leta.
Rim. Novi italijanski premije Roman Prodi ocenjuje, da je potrditev ustavne pogodbe Evropske unije v aktualni podobi skoraj nemogoča, po tem ko sta jo lani na referendumih zavrnili Francija in Nizozemska.
Kabul. V središču afganistanske prestolnice so po ponedeljkovem incidentu z ameriškimi vojaki izbruhnili splošni neredi z množičnimi protesti, streljanjem in ropanjem trgovin, v katerih je življenje izgubilo štirinajst ljudi.
Džakarta. Uradno število smrtnih žrtev katastrofalnega potresa na Javi je naraslo na že skoraj pet tisoč štiristo. Okoli dvajset tisoč ljudi je ranjenih. Človekoljubna pomoč prihaja počasi.
Madrid. Na Kanarske otoke so včeraj prispeli še trije ribiški čolni z 256 nezakonitimi priseljenci. S tem je število ilegalnih prebegov na območje Španije preseglo osem tisoč oseb.
Vreme
Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Dež bo popoldne oslabel in do večera v glavnem ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od osem do trinajst, na Primorskem do osemnajst stopinj. Jutri dopoldne bo večinoma sončno. Popoldne pa spremenljivo oblačno vreme. Nastale bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od dve do sedem, na Primorskem okoli deset, najvišje dnevne od dvanajst do sedemnajst, na Primorskem do dvajset stopinj Celzija.
Vreme po Sloveniji ob osmih. Maribor deset stopinj, letališče Maribor oblačno, deset, zračni pritisk tisoč pet milibarov, ustaljen, Ljubljana dežuje, deset, Celje oblačno, rahlo dežuje,
deset, Rogaška Slatina deset, Murska Sobota oblačno, deset stopinj in letališče Portorož nevihta, enajst stopinj Celzija.
Ceste po Sloveniji so mokre in spolzke, vendar normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez večjih posebnosti. Oviran je le na deli cestišč, kjer opravljajo gradbena ali obnovitvena dela. Z mejnih prehodov ne poročajo o čakanju.
2. vaja
Državni zbor končuje redno majsko zasedanje. Danes so poslanci že obravnavali Zakon o policiji, med drugim pa bodo odločali še o noveli Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Vodje koalicijskih poslanskih skupin so dosegli dogovor o novem besedilu šestega člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki naj bi ga po prvotnih načrtih črtali. Veljavni zakon v tem členu določa, da pravic ne morejo uveljaviti osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale z agresorjem. V novelo zakona pa bi zapisali, da so iz pravic izključeni pripadniki katerih koli oboroženih enot oziroma skupin med drugo svetovno vojno. S tem popravljajo vsebino zakona, zaradi katerega so v desusu zagrozili z izstopom iz koalicije.
Moldavija in Slovenija sta danes v Ljubljani podpisali konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka od premoženja.
V trzinski družbi Medikoinžinering so odstopili od ponudbe za donacijo osemnajstih operacijskih miz, ker je od zahtevanih pogojih ministrstva ni mogoče realizirati, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Glavni razlog naj bi bilo predvsem določilo, da pri donaciji ne bi smela sodelovati podjetja v katerih je kapitalsko udeležena država, pravijo v Medikoinžineringu. Z Ministrstva za zdravje pa so sporočili, da bodo nadaljevali neposredna pogajanja s ponudniki operacijskih miz.
Nadzorni svet vodilnega slovenskega telefonskega operaterja je danes odpoklical direktorja družbe Mobitel A. M.. Mesto direktorja je za čas, je za čas do imenovanja novega direktorja zaupal B. D., predsedniku uprave Telekoma Slovenije. Razlogi za odstavitev so razhajanja mnenj in načrtov glede prihodnosti tako Mobitela kot Telekoma, navaja uradno sporočilo.
Nadzorni svet Pošte Slovenije je potrdil lansko poslovno poročilo družbe in u vladi predlagal, da Pošta Slovenije iz bilančnega dobička plača v proračun Republike Slovenije osemsto petdeset milijonov tolarjev. Ostali bilančni dobiček v višini nekaj manj kot tri cele pet milijarde tolarjev, pa ostane nerazporejen.
_________________________________
3. vaja
Kultura
V Pokrajinski študijski knjižnici v Murski Soboti bo danes ob devetnajsti uri predstavitev knjige z naslovom Plava garda, poveljnikovo zaupno poročilo. Avtorjev generala Marjana Krajnca in Slobodana Kljakića. Delo predstavlja zaupno poročilo generalštabnega polkovnika Karla Novaka, poveljnika slovenskih četnikov in zanimivo dopolnjuje vrsto doslej znanih dejstev o medvojnem dogajanju na Slovenskem. Delo Plava garda je pred tednom dni izšlo pri založbi Proando v Mariboru, kmalu pa bo v Beogradu sledila tudi srbska izdaja.
Šport
Rekreativna družabna prireditev Športni vikend v Mariboru bo to soboto in nedeljo še šestnajstič. Organizatorji Športne zveze in Zavoda za šport pa so vsebino danes približali novinarjem. Osnovni namen ostaja nespremenjen, ponuditi obiskovalcem čim več sproščujoče in brezplačne zabave. Prizorišča ostajajo enaka Mariborsko Pohorje s široko paleto različnih dejavnosti, brezplačnim prevozom z gondolo in sedežnicami ter avtobusom številka šest. Živahno bo tudi drugod. Na hipodromu, Konjeniškem klubu na Meljskem hribu, kopališču
Tam ob dravskih bregovih, Športnem letališču v Skokah, v nedeljo pa bo težišče dogajanja na gladini mariborskega jezera. V športni vikend se bodo tudi tokrat vključila številna društva, z otvoritvijo kopališča TAM pa naj bi se ob primernem vremenu kakopak začela poletna kopalna sezona.
V organizaciji Atletskega kluba Poljane se je na atletskem stadionu v Mariboru že začelo tradicionalno tekmovanje za pokal Savarija. Sodelujejo mladinske reprezentance Hrvaška, Avstrije in Madžarske.
Še o vaterpolu. Najboljše slovenske ekipe bodo danes odigrale tekme šestega kroga drugega dela. Prvak Triglav bo gostil Olimpijo, mariborski Branik pa se bo ob dvajsetih trideset v bazenu Pristan pomeril s Koprom.
____________________________
Tabele, vir: Antončič, Prek: Slovenska zborna izreka.
|
