RABA VELIKIH IN MALIH ČRK (SP § 27–225)
ZAČETNICA (SP § 26–60)
LASTNA IMENA:
POSAMEZNIH BITIJ, TUDI ŽIVALI,
ZEMLJEPISNIH IN
STVARNIH DANOSTI (KRAJI, DELI ZEMELJSKEGA POVRŠJA, NEBESNA TELESA, USTANOVE, UMETNIŠKA DELA …
VELIKA
|
MALA (126)
|
ime, svojina, posebnost …
|
poimenovanje, vrsta, občnost …
|
IMENA BITIJ
|
POIMENOVANJE BITIJ
|
|
Kralj/kralj Matjaž, dedek Mraz
|
veroslovna in bajeslovna imena (Bog)
|
– vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih bitij (bog, sojenice, kurent …)
|
– imena prebivalcev (tudi Praslovan, Neslovenec)
|
poimenovanja za ljudi (meščan, kristjan, jud, indoevropejec …)
|
živalska imena: Koki, Švrk
|
|
ZEMLJEPISNA
|
IMENA (SP § 61–76)
|
VELIKA
|
MALA (SP + 138)
|
Naselbinska
Slovenj Gradec, Kranjska Gora
(Kranjska Gora (naselje) : Šmarna gora (hrib)!)
! Gornji Senik, Severna Amerika, Kanalski Lom, Zidani Most, Zgornji Jakobski Dol, Dolenje Mokro Polje, Velika Dolina, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto, Severna Irska (SP 70)
|
Naselbinska
– neprvi sam. mesto, trg, vas, selo, sela, selce, naselje (in predlog)
Novo mesto, Stari trg
//! Bližnji vzhod, Slovenske gorice, Goriška brda, Ptujsko polje, Slovensko primorje (SP 140)//
|
Nenaselbinska
neprva sestavina, če je lastno ime (Julijske Alpe, Ulica Ivana Cankarja)
ime poslopja, objekti (Magistrat, Nebotičnik)
nebesna telesa, ozvezdja (Zemlja, Luna)
|
Nenaselbinska
neprva sestavina, če ni lastno ime (Goriška brda, Cesta dveh cesarjev)
vrsta poslopja, objekta (magistrat, nebotičnik)
deli predmetnosti, ki nas obdaja (luna, zemlja)
|
STVARNA IMENA (SP § 77–102, 103–109)
VELIKA (SP 147) | MALA (+ SP 157) |
| Imena oz. uradni naslovi |
Vrstna in poljudna poimenovanja
|
|
knjige, knj. zbirke: Slovenski pravopis, Slovenska slovnica, Klasje, Požganica
časopisi, glasila: Večer, Slavistična revija
poglavja, rubrike v časopisih: Spremna beseda, Glasoslovje
umetnostna in neumetnostna besedila: Sonetni venec, Majniška deklaracija
filmi, skladbe, kipi, slike, nagrade: Poljub, (Beethovnova) Deveta,
(iz lastnega imena! -- Boršnikov prstan)
arhitekturne stvaritve: Kazinska dvorana, Sikstinska kapela
|
!Dobro obvlada slovensko slovnico in slovenski pravopis.
kresnik, oskar, zlata lisica
|
|
ORGANIZACIJE in DRUŽBENA TELESA
družbene, politične org., gospodarska združenja, stranke, verske skupnosti: Rdeči križ Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Zeleni Slovenije
meddržavne zveze: Evropska zveza
vojaške organizacije in njihove enote: Pohorski bataljon
društva, družbe: Planinska zveza Slovenije
umetnostne, športne skupine: Slovenski oktet
|
|
|
IMENA DELOVNIH ORGANIZACIJ, ZAVODOV, USTANOV
Ljudska univerza Maribor
Prijavo pošljite na naslov Univerza v Mariboru.
(OŠ Ludvika Pliberška – rodilnik!)
Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca, Mestna galerija
UPRAVNE ENOTE: Mestni svet Mestne občine, Občinski svet Občine Medvode
|
– VRSTNA POIMENOVANJA: ljudska univerza, osnovna šola … Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. Študira na univerzi v Mariboru.
– (… na osnovno šolo L. P. …)
|
|
– IMENA POSAMEZNIH VOZIL
(ladij, vlakov …) Zeleni vlak
|
|
|
TEHNIČNI IZDELKI IN TRGOVSKE ZNAMKE (kot imenovalni prilastki)
(avto znamke Ford, pisalni stroj Olivetti)
|
izdelki iz imen podjetij in trgovinskih znamk
(Vozi se s fordom. Piše z olivetijem.)
|
|
PRAZNIKI (SVOJ. PRID. IZ PRIIMKA)
Prešernov dan
|
božič, novo leto
|
|
SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (115):
duhovna last: Pitagorov izrek
prenesen pomen: A/ahilova peta, S/sizifovo delo
|
SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (159):
* vrsta rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov: marijini laski, parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, martinova peč
|
– LASTNO IME IN IZPELJAVE
|
– VRSTNO ALI SPLOŠNO POIMENOVANJE (PRENESEN POMEN)
|
Ford (priimek, avto znamke Ford)
|
ford
|
Milka (ime, čokolada Milka)
|
milka
|
Žid
|
žid
|
Francoz
|
francoz
|
Jurček
|
jurček
|
Gouda
|
gavda
|
Sreča
|
sreča
|
Lah
|
lah
|
Nobelov nagrajenec
|
nobelovec
|
Štefan
|
štefan
|
Mariborčan
|
mariborčan
|
PRIDEVNIKI NA -OV, -EV, -IN IZ LASTNIH IMEN
|
PRIDEVNIKI NA -SKI, -ŠKI IZ LASTNIH IMEN
cankarjanski, heglovski
novozelandski, škofjeloški, mariborski, severnoameriški
|
KRAJŠAVE (kratice, okrajšave, simboli)
NA SOGLASNIK
imenovalnik rodilnik
Pil/PIL Pila/PIL-a
Nuk/NUK Nuka/NUK-a
CD CD-ja
OZN OZN-ja/OZN-a
SPIZ SPIZ-a
NA SAMOGLASNIK
m. sp. Nato/NATO Nata/NATA
Sazu/SAZU Sazuja/SAZU-ja
UNESCO UNESCA/Unesca
ž. sp. STA STA
lahko tudi ž. sp. – če jih pomensko tako razumemo – po 3. ž. skl. NUK (knjižnica) -Ø;
LOČILA
So nečrkovna pisna grafična znamenja, ki omogočajo smiselno in pravilno branje, s tem pa tudi lažje razumevanje besedila. Uporabljamo jih:
1: NESKLADENJSKA/SKLADENJSKA RABA
NESKLADENJSKO: večinoma sredi ali na koncu povedi, lahko tudi ob robu besedila v nestavčnih enotah:
za ponazarjanje,
kot znak proti ali deljeno,
za ločevanje enot,
za označevanje datumov,
za krajšave besed in besednih zvez,
pri zapisih denarne vrednosti,
Neskladenjsko se rabijo: pika, opuščaj, vezaj, deljaj, klicaj, vprašaj itd.
SKLADENJSKO:
na koncu povedi (pika, klicaj, vprašaj, tri pike, pomišljaj),
na koncu dela povedi (vejica, podpičje, dvopičje, tri pike, pomišljaj),
na začetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavčni (alinejni) pomišljaj, tri pike kot znamenje izpusta,
na začetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomišljaj, narekovaji.
2: KONČNA/NEKOČNA
Ločila na koncu povedi imenujemo končna (prva alineja ↑), ostala pa nekončna (ostale alineje).
3: STIČNA/NESTIČNA
|
