|
Prostori za medkulturni dialog
|
| bet | 37/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0.5 Mb. | | #4401 |
(165) Ustvarjanje prostorov za medkulturni dialog je skupna naloga vseh. Brez ustreznih, dostopnih in privlačnih prostorov se medkulturni dialog ne bo zgodil sam od sebe, sploh pa ne bo mogel uspevati. V tem smislu lahko Svet Evrope ponovno pripravi vrsto priporočil.
(166) Javne oblasti in vsi družbeni akterji so pozvani k razvijanju medkulturnega dialoga v okviru prostorov vsakodnevnega življenja in ob spoštovanju temeljnih svoboščin. Za ustvarjanje takšnih prostorov je neomejeno število možnosti.
(167) Javne oblasti so odgovorne za organizacijo družbenega življenja in urbanih prostorov tako, da se širijo možnosti za dialog na podlagi svobode izražanja in načel demokracije. Fizični prostori in zgrajeno okolje so strateški elementi socialnega življenja. Posebno pozornost je treba dati načrtovanju in upravljanju z javnimi prostori, kot so parki, javni trgi, letališča in železniške postaje. Urbanisti so spodbujeni k ustvarjanju „odprtih mest“ z zadostnim številom javnih prostorov za srečevanje. Takšni prostori, ki naj bi bili v idealnem primeru zgrajeni v duhu odprtosti in načrtovani za različne namene, lahko pripomorejo k ustvarjanju skupnega družbenega občutka za prostor in medkulturno zavezanost.
(168) Organizacije civilne družbe, vključno z verskimi skupnostmi, so še posebno pozvane k zagotovitvi organizacijskega okvira za medkulturna in medverska srečevanja. Zasebni sektor in socialni partnerji bi morali zagotoviti, da kulturna raznolikost delovne sile ne povzroča konfliktov, temveč omogoča ustvarjalne sinergije in dopolnjevanje.
(169) Novinarstvo, če se spodbuja na odgovoren način na podlagi etičnih kodeksov, razvitih v medijskem sektorju, in z usposabljanjem za novinarje, ki je občutljivo za kulturno raznolikost, lahko pripomore k zagotavljanju forumov za medkulturni dialog. Če želijo medijske organizacije v svojem notranjem ustroju odsevati raznoliko sestavo družbe, so pozvane, da na podlagi ustreznih shem usposabljanja sprejmejo prostovoljno politiko spodbujanja članov prikrajšanih skupin in nezadostno zastopanih manjšin na vseh ravneh proizvodnje in upravljanja ob popolnem upoštevanju zahtevane strokovne usposobljenosti.
(170) Svet Evrope to razume kot pomembno uresničitev svobode izražanja in odgovornost, ki ne zavezuje zgolj javnih radijskih in televizijskih postaj. Vsi mediji bi morali preučiti načine za spodbujanje izražanja manjšin, medkulturnega dialoga in medsebojnega spoštovanja.
(171) Javne oblasti in nevladni akterji so spodbujeni k pospeševanju kulture, umetnosti in dediščine, ki omogočajo posebno pomembne prostore za dialog. Kulturna dediščina, „klasične“ kulturne dejavnosti, „kulturne poti“, različne oblike sodobne umetnosti, popularna in ulična kultura ter kultura, ki jo širijo mediji in internet, spontano presegajo meje in povezujejo kulture. Umetnost in kultura ustvarjata prostor izražanja zunaj institucionalnega okvira, na ravni posameznika, in lahko imata vlogo mediatorjev. Treba bi bilo spodbujati obsežno sodelovanje vseh interesnih skupin pri kulturnih in umetniških dejavnostih. Kulturne dejavnosti lahko igrajo ključno vlogo pri preoblikovanju nekega območja v skupen javni prostor.
***
(172) V okviru „Izmenjave o verski razsežnosti medkulturnega dialoga 2008“, ki je bila poskusno organizirana 8. aprila 2008, je Svet Evrope predstavnikom verskih skupnosti, drugih akterjev civilne družbe in prisotnim strokovnjakom omogočil priložnost za poglobljeno razpravo o načelih izobraževalne politike pri poučevanju verskih in nazorskih dejstev ter tudi o praktičnih podrobnostih organizacije tovrstnega poučevanja. Ta izmenjava je tudi pripomogla k opredelitvi pristopov in zamisli, ki jih o teh temah sodelujoči lahko uporabijo na svojih področjih delovanja, ter tudi vrste priporočil za ciljne dejavnosti Sveta Evrope. O vsakršnem morebitnem nadaljevanju „Izmenjave 2008“ se bo razpravljalo na podlagi ocene tega projekta v letu 2008.
|
| |
