|
Ne smo se pripeljali do ~enetk. Ker se v središče mesta ne da priti z avto
|
| bet | 2/6 | | Sana | 26.06.2020 | | Hajmi | 3.17 Mb. | | #10748 |
in nas od daleč opazovali ali pa so prišli bliže in z nami posedali po stopnicah. Med njimi je
bil tudi starejši mož, ki je nekam odšel in nam čez nekaj časa prinesel škatlo z buteljkami
najbolj znanih vin iz San Marina. Opazil nas je t~di lastnik bližnje restavracije in nas pova-
bil k sebi na večerjo. Ker smo že prej u~otovili, do. je v San Marinu premalo ljudi, da bi lah-
ko računali na posebno dober zaslužek, smo nje~,ovo povabilo z veseljem sprejeli. Po obilni ve-
čerji smo zaigrali in kmalu se je izkazalo, da so tudi ~ostje, ki so bili večinoma lastnikovi
sorodniki in prijatelji, glasbeniki. Od nekod so privlekli harmoniko in razvila se je pruva
prijateljska "fešta".
Pozno ponoči smo se odpeljali iz San Marina ter nekaj časa neuspešno iskali primerno prenočiš-
če. Pri tem smo se iz~ubili in zaspali kar med vino~radi. Zbudil nas je hrup traktorjev, ki so
obdelovali bližn;ja polja. Odpeljali smo se v Rimini, bli~nje letoviško mesto, in večino dneva
preživeli na plaži. Proti večeru smo se odpravili '1.1 delo. Kmalu smo našli krasen prostor za
y
Pozno popoldne smo se pripeljali do ~enetk. Ker se v središče mesta ne da priti z avtom, smo
se z vsemi inštrumenti vkrcali na manjšo turistično ladjo ter se prepeljali na Trg sv. Marka.
Po kraj~em ogledu starega mesta sem poslala domov prvo razglednico, katere vsebina se je gla-
sila: "RAZGLEDNICA 200 LIT, ZNAMKA 350 LIT." Potem smo si poiskali primerno mesto v bližini
oerkve sv. Marka in se z rahlo tesnobo v srcih pripravljali na svoj prvi nastop v tujini. Ves
strah pa je bil odveč, kajti že po prvi pesmi se je okoli nas zbralo toliko ljudi, da je bil
onemogočen normalen prehod, zato so morali vmes poseči karabinjer ji , ki so nam prepovedali
igranje na tem bregu Kanala Grande. Tako smo pospravili inštrumente in zaslužek, ki smo ga v
tem kratkem času zbrali,in se z ladjo prepeljali čez Kanal.
~
-
c.,....--
y
1
16
T,~di na tem bregu je vladala strašanska gneča, kakršna nas je presenetila že prej. Vzdolž 0-
kraAene obale so bile postavljene stojnice in mize, pri katerih so prodajali hrano in pijačo.
Skupina domačinov nas je povabila k svoji mizi in nas pogostila. Povedali so nam, da je ta
dan blagoslov neke beneške cerkve, kar je pri njih največji praznik. Kanal se je vse bolj pol-
nil z ladjami, ki so bile okrašene z barvastimi žarnicami. Malo pred polnočjo se je na nas-
|
| |
