|
Ne smo se pripeljali do ~enetk. Ker se v središče mesta ne da priti z avto
|
| bet | 3/6 | | Sana | 26.06.2020 | | Hajmi | 3,17 Mb. | | #10748 |
protnem bregu začel veličasten ognjemet, ki je trajal· celo uro.
Medtem ko so stotisoči občudovali ognjeno predstavo na nočnem nebu, se je Jaka hladnokrvno
izživljal pri fliperjih. Ko je bilo ognjemeta konec, smo se odpravili do praznujoče cerkve in
pred njo še enkrat zaigrali. Pred tem smo morali iz cerkve izvleči Jaka ,ki je v navalu ver-
skih čustev zbežal k maši. Zbranim duhovnikom, vernikom in turistom je bil naš dixieland tako
všeč, da smo zamudili zadnjo ladjo, ki je peljala proti parkirišču, na katerem smo pustili
kombi. Vkrcali smo se torej na prvo ladjo, ki je peljala čez kanal, in potem še krepko peša-
čili, tako da so potem fantje zaspali kar v travi okoli kombija, midva z Jakorn pa sva sple-
zala na streho in tam prespala prvo noč našega potovanja.
Naslednje jutro smo prešteli svoj prvi zaslužek. Ker smo zaslužili res veliko, smo razmišljali
o tem, da bi v Benetkah ostali še en dan, vendar naš glavni namen ni bil zaslužek temveč poto-
vanje samo, zato smo se vkrcali v kombi in se odpravili proti San Marinu~ Med potjo smo se us-
tavili na neki plaži in se prvič okopali v italijanskem delu Jadranskega morja. Vsi smo eno-
glasno trdili, da je naša obala neprimerno lepša.
San Marino je mesto in obenem samostojna republika. Zgrajeno je na gr~cu nedaleč od morja. Ko
smo se mu približevali, smo zagledali napis, ki nas je obveščal, da se v San Marinu ne p~Je vo-
de, ampak samo vino. Kmalu smo se o tem prepričali, saj v celem mestu nismo našli normalne tr~o-
vine, temveč same restavracije, prodajalne orožja, nakita ter spominkov in drugega kiča. Ker
je bilo mesto ta dan zelo prazno ( verjetno tudi zaradi močnega vetra ), smo v zavetju neke cer-
kve posedli na stopnice in sebi v zabavo začeli muzicirati. Redki sprehajalci so se ustavljali
in nas od daleč opazovali ali pa so prišli bliže in z nami posedali po stopnicah. Med njimi je
bil tudi starejši mož, ki je nekam odšel in nam čez nekaj časa prinesel škatlo z buteljkami
najbolj znanih vin iz San Marina. Opazil nas je t~di lastnik bližnje restavracije in nas pova-
bil k sebi na večerjo. Ker smo že prej ugotovili, da. je v San Marinu premalo ljudi, da bi lah-
ko računali na posebno dober zaslužek, smo nje~ovo povabilo z veseljem sprejeli. Po obilni ve-
čerji smo zaigrali in kmalu se je izkazalo, da so tudi ~ostje, ki so bili večinoma lastnikovi
sorodniki in prijatelji, glasbeniki. Od nekod so privlekli harmoniko in razvila se je prava
prijateljska "fešta".
Pozno ponoči smo se odpe~jali iz San Marina ter nekaj časa neuspešno iskali primerno prenočiš-
če. Pri tem smo se iz~ubili in zaspali kar med vinogradi. Zbudil nas je hrup traktorjev, ki so
|
| |
