Ne smo se pripeljali do ~enetk. Ker se v središče mesta ne da priti z avto

smo dali vse od sebe, saj smo slutili, da bodo stroški popravila precejšnji. Spoznali smo, da zaslužimo precej več, če imamo več krajših nastopov, na katerih zaigramo najboljše skladbe. Na Ponte Vecchiu smo morali en nastop prekiniti, ker je policija lovila sumljive prodajalce. Odlo- žili smo inštrumente in se pomešali med ostale "zabušante". Za zabavo je poskrbel Ivan, ki je kljub svoji starosti pod vplivom pijače večkrat počel neumnosti. Čeprav je sklenil, da ne bo več kadil, si je iz dolgčasa sklenil prižgati cigareto. Jaka in jaz sva oba planila po vžigalicah in mu hkrati ponudila ogenj. Najprej ga je Jaka spekel v roko, potem pa še jaz v lice. Ivan je zaradi alkohola in živčne napetosti izgubil razsodnost. Ker sva ga z Jakom neutrudno zafrkava- la, se je odločil, da bo z okrog dvajsetmetrskega mostu skočil v petnajst do dvajset centimetrov globoko reko Arno. Slekel se je do spodnjic in splezal na ograjo. Hitro so ga obkrožili ljudj~ in ga prepričali, da tako početje nima smisla. Vseeno nam je potem ušel in na lastno pest razis- koval nočno življenje v Firencah. Spali smo v istem parku kot pre,jšnjo noč in v njem smo se počutili že zelo domače. Ko sem se . zjutraj priplazila iz svoje "postelje", mi je Janez za dobro jutro povedal, da potapljači neda- lač od našega parka iščejo v Arni utopljenca. Vsi smo takoj pomislili, da bodo iz vode potegnili mrtvega Ivana, saj ga nikjer nismo mogli najti, 1I11J111IlIF";!:!~CJ.i;I"lir:i/:l4-M":"",".1I11 vedeli pa smo, da se je proti jutru vrnil, ker je napravil precej kravala. Končno srna ga našli spečega v avtu pod inštrumenti, iz vode pa so kasneje potegnili neko mlajšo žensko. Jaka je bil najbolj srečen med fliperji v parku. Očitali smo mu, da si bO zapravil ves zaslužek, on pa nam je kmalu zaprl usta, Z brcami je dose~ gel, da se je iz pokvarjenega avtomata vsul ves drobiž, ki se je v njem nabral. Las~nik ga ni odkril in tako je imel vse dopoldne zabavo zas- tonj •. Popoldne smo Jure, Jaka in jaz odšli v mesto in gledali stvari v izložbah. Kupili nismo nič ra- zen ne~aj kosov kokosovega oreha, ki pa nam ni posebno teknil. Gračo in ~1iha sta tačas odšla na servis po kombi. Čakali smo ju zelo dolgo, ko pa sta se vrnila, smo izvedeli katastrofalno novico. Mehaniki niso imeli ustreznega rezervnega dela, + v T .•••. Ko bflAGI oe:..L.A.\lf"4tC I • lo ALI v;:s 5E.t>Et"'\(:)t··I~V'r-I.' :l..ASLlJiE.~ 1"0 17 zato so kombi z veliko težavo za silo usposobili, račun za popravilo pa je presegel vrednost celega kombija. Jureta je skoraj pobralo, ko je to slišal. Toda za obupavanje ni bilo časa, kajti zavedali smo se, da bomo od zdaj naprej morali trdo delati, da povrnemo vrednost kredit- nih pisem, s katerimi smo plačali popravilo. Sicer smo bili že do grla siti igranja na istem mestu, toda izbire ni bilo. Naslednjega dne smo končno nadaljevali potovanje. Najprej smo se ustavili v Pisi, vendar le to- liko, da smo si ogledali poševni stolp in bližnjo okolico. Jaka se je tudi povzpel na vrh stol- pa, ostali pa smo ostali spodaj, ker se nam je vstopnina zdela predraga. Popoldne smo preživeli na plaži in se prvič kopali v Ligurskem morju. Svoj program smo zvečer odigrali v prijet~e~ tu- rističnem mestu Sestri Levante in za malo dela zopet zelo dobro zaslužili. Drugo dopoldne smo prispeli v San Remo, saj smo ponoči prevozili precej poti. V San Remu pravza- prav nismo imeli kaj početi, ker pa je mesto znano po glasbenih festivalih in ker smo tudi sami glasbeniki, smo iz tega letovi~ča poslali nekaj razglednic. Dlje smo se zadržali v Ventimigliji, ji je bila na naši poti zadnje italijansko mesto, nakupili nekaj malenkosti, se okopali in pre~ stopili italijansko-francosko mejo. Zvečer smo pripeljali v Nico in naleteli na podobno gnečo kako~ v Benetkah. Igrali smo ljudem, ki so se vračali z neke velike prireditve in dobro napolni- li blagajno, tokrat prvič s francoskim denarjem. Prespali smo na prijetnem in dobro opremljenem parkirišču v bližini Nice, kjer smo naslednji dan oprali perilo, skuhali in udobno pojedli kosilo ter oprali avto. Dobro razpoloženi smo se popoldne odpeljali proti Nici in z zadovoljstvom u~otavljali, da nam ne manjka več veliko denar- ja za povračilo stroškov popravila. Toda na nekem križišču v Nici je v motorju nekaj zaropotalo in,avto je obstal na mestu. Obšla nas je groza. Avto smo porinili k robu ceste in nekaj časa po- časi prihajali k sebi. Potem smo ga zaklenili in z inštrumenti in najpotrebnejšo prtljago odpe- šačili na najbližjo plažo. Morje v Nici je res umazano, toda nam se je zdelo še bolj UIDaza~o, ka~ti nova okvara na kombiju nas je zares zelo potrla. I~ranje nam ni bilo več v veselje; trudi- li smo se le zaradi denarja. Po nastopu je k meni stopila neka zoprna Francozinja in mi začela s prsti postavljati ustnice v nasmeh, pri tem pa mi je razlagala, da se moram pri igranju vedno topiti od zadovoljstva. Gračo, Miha in Ivan so se odločili, da si bodo v mestu poskušali najti še kaj zabave, ostali pa smo se naveličani vsega vrnila h kombiju, da bi si poiskali prenočišče. Oni trije so kmalu našli sku- pino Arabcev, s katerimi so potem pili in kadili. Ko so se že razhajali, sta jima Miha in Ivan zaigrala znano izraelsko pesem. Kajpada se nista zavedala, kakšno neumnost počneta, saj se Židje in Arabci sovražijo kot psi in mačke. Gračo, ki je edini sprevidel napako, je cvikal, da jih bo- do Arabci premlatili, pa jih na srečo niso • • \ 18 Naslednji dan smo začeli trezno razmišljati, kako bi najbolje rešili problem pokvarjenega avta. Ena od možnosti je bila, da ga prodamo za staro železo, kot so nam svetovali že v Italiji, dru- ga možnost je bila, da se s kombijem vred vkrcnmo na vlak, tretja in najboljša pa, da poiščemo mehanika in ga vprašamo, koliko bi približno stalo popravilo. Dobra volja se nam je vračala in iz svojih težav smo se začeli norčevati. Prepevali smo si"Oj živote idiote" in si govorili, da Domo, čo ne bo šlo drugače, hodili okoli in ljudi prosili za vodo,"ker smo tako lačni, da ne ve- mo, kje bomo spali." Dan smo seveda pre~iveli na plaži in dolgčas sem preganjala z opazovanjem ljudi, ki so se s padali vozili po zraku. Padala so bila privezana z vrvjo za drveče gliserje, in ko so se gliserji ustavili, se je "padalec" počasi spustil v morje. Zvečer smo imeli tri res- ne nastope, enega pa nam je pokvaril neki čarovnik, ki se je postavil nasproti nas in nam s po- žiranjem britvic in cigaret prevzemal občinstvo. Zato smo si poiskali nov prostor. Naslednje jutro sem se vsa polomIjena skobacala iz avta. V bližnjem lokalu smo popili kapučino in odšli na plažo. Tu se je na Jaka obenil neki nadležnež in se na vsak način hotel z njim po- govarjati. Kasneje se je izkazalo, da je Bosanec, ki je pobegnil iz tujske legije. Od veselja, da je po dolgem času med svojimi rojaki, nam je nanosil pijače in jedače, tako da smo si na njegov račun privoščili obilno malico. Jaka si je medtem našel družbo nekih Alžircev in je z njimi začel dolge pogovore v angleščini. Ko je naš rojak opazil, da je izgubil sogovornika, je jezen zaspal. Medtem sta Jure in Gračo poiskala mehanika, da je kombi za silo usposobil in ra- čunal "le" 750 frankov. Zaradi tega je bil Jure tako dobre volje, da je po cesti pozdravljal ne- znance in se z njimi pogovarjal. Ljudje so ~a debelo gledali ali pa mu s smehom odgovarjali. Tudi ta večer smo igrali v Nici. Ravno ko smo zaključili svoj zadnji nastop, je k nam prišla skupina snemalcev francoske televizije. Prosili so nas, naj zaigramo še nekaj skladb, ker bi nas radi posneli. Vprašali so nas tudi, če smo imeli v Franciji kaj težav s policijO in Jure je nad- vse pohvalil francoske policaje, ker nam čisto zares niso delali nobenih sitnosti. Zaigrali smo nekaj najbolj udarnih pesmi, snemalci so nas po- /hAli sneli in se poslovili. Sklenili smo nastop izpe- v M"e. !JO NAS L..oUDJe:. KI JI'" ,..151"\0 ""~" v.šeč , ljati do konca, kajti okr-og nas se je spet zbra- o~Me:""""""L.1 z. J"'-lCI, v Me:. •..• TO •..• U PA 5 Ff'. •.• II<.O!..AMI lo precej ljudi. 'roda čim smo začeli naslednjo pesem, nas je prekinila skupina policajev. To so opazili tudi televizijci, ki se še niso preveč oddaljili, prišli so nazaj in posneli prepir med policaji, nami in občinstvom. Tako so lahko zbrali zelo zanimive posnetke za svojo oddajo. Pridružilo se nam je nekaj novih prijateljev s Korzike, iz Lyona in z Dunaja. Skupaj smo šli v velik park z vodometi, ki stoji ob začetku znane Promenade des Anglais. V začetku so vsi peli, igrali in plesali, kasneje pa so se pogovarjali, le Miha jim je še igral na blok flavto. Jaka se je igral s psom nekega novega prijatelja, dokler mu pes ni strgal najboljše majice, ki mu jo je Janez posodil za nastope. Ko je uvidel, da je bolje, da psa pusti pri miru, se je začel pogovar- jati z dunajskim študentom zgodovine. Naj povem še to, da se Jaka do takrat še ni učil anglešči- ne v šoli, zadostovalo mu je znanje, ki si ga je pridobil ob filmih, stripih in računalniku. Jaz sem se sprehodila po parku in ob velikem vodometu naletela na razposajence, ki so se v usnje- nih, svilenih in kdo ve kakšnih oblekah Še metali v vodo. Ker je bila ura že okoli pol treh pono- či, me je začel premagovati spanec. Ulegla sem se na leseno klopco in zaspala. Iz spanja me je nena- doma vrgel curek vode, ki me je oblil. Bila sem pre- pričana, da gre za Jakove neslane šale in ko me je curek oblil še enkrat, sem besno skočila na no- ge, da bi z bratom obračunala. Na moje presenečenje je Jaka neumorno razlagal dunajskemu študentu jugo- slovansko zgodovino. Šele ko sem bila tretjič poš- kropljena, sem zlobneža odkrila. To so bile avtoma- tične škropilnice za zalivanje trave, ki se vklju- čijo nekaj ur po polnoči, ko vsi spodobni ljudje že spijo. Družba se je na srečo kmalu začela razhajati, ostala je le še Nicole iz Hamburga, ki se ji ni sanjalo, kam bi šla spat. Povabili smo jo s seboj in v a i. skllpn,1 smo odpotovali proti Antibesu. Zbudila sem se na pla?'i sredi Azurne obule. l'roklelll :Jom to lclatenje, kajti imeln sem p:rozen okus v ustih, zlepljene oči in bila sem popolnoma prepoLona, ker so bila vsa okna vlcombiju zapr- ta. V neredu, ki je vladal v kombiju, sem s težavo našla kopalke in se pridružila ostalim, ki so se že kopali. Popoldne smo se poslovili od Nicole, ki je odštopala proti Parizu, mi pa smo se odpeljali v Cannes. Filmskega festivala v Cannesu sicer takrat ni bilo, vendar nam je bilo tal:o.j jasno, da smo se znašli v bogatem mestu, kajti po ulicah ni manjkalo rollce royceov in drugih dragih avtomObilov, v lokalih pa smo opazovali naše vrstnike, k~ so bili v enem popoldnevu spo- sobni zapraviti manjšo jugoslovansko plačo. Po naših nastopih se je okrog nas ponavadi zbralo mnogo radovednežev, ki so hoteli izvedeti, od kod smo in se z nami pogovarjati. Tudi tokrat jih ni manjkalo. Najprej je prišel nek domačin in nam rO'Tedal, da nas je pred eno uro gledal po te- '- Download 3.17 Mb.