obdelovali bližnja polja. Odpeljali smo se v Rimini, bli~nje letoviško mesto, in večino dneva
preživeli na plaži. Proti večeru smo se odpravili "1.1 delo. Kmalu smo našli krasen prostor za
-
1....--'
v
naše potrebe in začeli nastopati, toda že sredi prve skladbe
so nas prekinili uniformirani možje in nas kljub glasnemu
negodovanju občinstva odpeljali na policijsko postajo. Pri-
jazen policaj je preveril nase dokumente in nam odsvetoval
igranje vRiminiju.
Ker nismo želeli težav, smo se če~ Apenine odpeljali v Firen-
ce. Med potjo smo kartali, potem pa smo zaspali na železniški
postaji, ki je spalnica klošarjev, kakršni smo bili !!li. Nas-
lednji dan smo si ogledali mesto in obstali smo na trgu
Piazza del signoria. Ta najbrž najbolj znani trg v Firencah
je čez dan poln organiziranih turističnih skupin ter slikar-
jev, ki za denar rišejo portrete ali karikature ali pa z
barvnimi kredami ustvarjajo kar po tlaku. Ko pa se znoči in
se zaprejo muzeji, trg zasedejo glasbeniki, plesalci, čarov-
niki in akrobati, da obiskovalcem tega starega mesta razkazujejo svoje umetnije. Seveda smo se
jim uspešno pridružili tudi mi. Igrali smo na starem mostu Ponte Vecchio, kjer poseda mlqdina,
sumljivi tipi pa prodajajo sumljivo blago. Nek domačin nam je za prenočišče svetoval bližnji
park in v njem smo tudi prespali.
Zjutraj nas je zbudil otroški živ-žav. Hrabro smo se odpravili proti Pisi, vendar nam ni bilo
usojeno, da bi še istega dne prispeli do tja. Kombi, s katerim smo potovali, je namreč odpove-
dal sodelovanje. Ker nismo vedeli, kaj je narobe, smo poklicali vlačilca, da smo se lahko vrnili
v Firence in pustili avto v servisni delavnici. Najeli smo fiat 127, vanj preložili inštrumente,
in ker je bilo pole~ njih prostora le še za šoferja, smo ostali šli na avtobus. Ker smo menili,
da so cene avtobusne~a prevoza v Italiji nedvomno previsoke, smo bili pač slepi potniki. Zvečer
|
