Barva
V fizikalnem smislu je barva valovanje drobnih svetlobnih delcev, fotonov. V beli, brezbarvni svetlobi so ujete vse barve, kar lahko opazujemo kot razklon svetlobnega žarka za tristrano stekleno prizmo. Rezultat na zaslonu je barvni spekter.
Kako barve vidimo? Kaj je torej barva? Barve vidimo kot odbito svetlobo. Snovi, ki so barvno različne, imajo različno molekularno zgradbo in njihova lastnost se spreminja tako, da vselej zadržijo (vsrkajo) le del barvnega spektra, preostalo barvno svetlobo pa odbijajo (emitirajo). Bela površina je tako tista, ki svetlobo v celoti odbija, črna pa vso svetlobo vpije. To je hkrati tudi energetski pojav. Barve barvnega spektra so zaradi večje jasnosti razvrščene v barvni krog. Eden najpopolnejših je 24-odtenčni Ostwaldov (Wilhelm Ostwald) barvni krog. Osnovni parametri barve: barvni ton (barvitost, kroma – npr.: rdeča, modra, rumena); barvna vrednost (svetlost ali temnost barve); barvna intenziteta (nasičenost; sijaj, moč in čistost) ter sivine pa so v plastični obliki prikazani s ponazoritvami barvnih teles (Gorjup, 2007, 132-133).
|
