• Kaj je glasba
  • 1. NAŠA VLOGA V GLASBI
  • 2. DELITEV GLASBE
  • 3. GLASBENE USTANOVE IN POKLICI
  • Glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina Srednje poklicno izobraževanje




    Download 202.39 Kb.
    bet1/8
    Sana24.03.2017
    Hajmi202.39 Kb.
      1   2   3   4   5   6   7   8

    edgar degas, plesalka na odru, 1876-77, musee d\'orsay, pariz (medium).jpg
    UMETNOST

    Glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina

    Srednje poklicno izobraževanje





    Anja Bunderla, prof. likovne umetnosti

    Ljudska univerza Radovljica, 2010

    (za interno uporabo)






    KAZALO


    Kaj je glasba? 3

    1. NAŠA VLOGA V GLASBI 3

    2. DELITEV GLASBE 3

    3. GLASBENE USTANOVE IN POKLICI 4

    Kako v glasbi ustvarjamo zvoke 9

    Vokalna glasba (vox – glas) 11

    Vokalno-instrumentalna glasba 11

    Inštrumentalna glasba 11

    Kako dojemamo zvoke 12

    Pesem 14


    Opera 14

    Zgodovina v glasbi 14

    Poslušamo pesmi 15

    Moderne ideje umetnosti 16

    Ekološka sporočila 17

    Umetnost 20. stoletja 19

    Barva 19

    Psihološko-simbolične implikacije zelene barve 19

    Motiv in vsebina ter likovna snov 20

    Motiv 20


    Vsebina: 21

    Likovna snov 21

    Oblikovna analiza 22

    Kompozicija 22

    Slikarstvo 22

    Kiparstvo 24

    Arhitektura 24

    Prazgodovina 28

    Egipčanska umetnost 29

    Antika 29

    Grška umetnost 29

    Rimska umetnost 30

    Srednjeveška umetnost 31

    Bizantinska umetnost 31

    Gotika 32

    Renesansa 34

    Barok 35

    Neoklasicizem 36

    Romantika 37

    Realizem 38

    Impresionizem 38

    Secesija 40

    Moderna umetnost 41

    Kubizem 41

    Nadrealizem 42

    Abstraktna - geometrična umetnost 42

    Abstraktna umetnost – akcijsko slikarstvo 43

    Konceptualna umetnost – happening 43

    VPRAŠANJA 44

    LITERATURA: 46



    GLASBA

    Kaj je glasba?

    Glasba je umetnost izražanja z zvokom.


    Je vrsta umetnosti, ki črpa svoj izraz iz zakladnice zvočnih pojavov. Njena izrazna moč lahko presega besede – govorico – pove neizrekljivo. Glasbena stvaritev ni statična ali trenutna, ampak je dinamična, saj njen tok neprenehoma teče; zdaj hitro, potem počasneje, menja razpoloženja, preseneča, vznemiri. Glasba potrebuje svoj čas. Čas za poslušanje.
    V današnjem svetu ima glasba veliko pojavnih oblik – od preproste ljudske ali otroške pesmi do računalniško programiranih skladb, od zvočne kulise do razgrajanj na pragu bolečine, od nabožne pesmi do hrupnega spektakla. Njeni nameni so različni (npr. sproščanje). Pri tem se lahko na različne načine povezuje z drugimi vrstami umetnosti – literaturo, gledališčem, plesom …

    1. NAŠA VLOGA V GLASBI


    Glasba je umetnost časa – je nesnovna umetnost, zato sta tudi njeno ustvarjanje in posredovanje drugačna od drugih umetnosti.

    Doživljanje glasbe in obenem definicija naše vloge v glasbi, nas vodi k delitvi:


    Skladatelj  izvajalec  poslušalec
    Skladatelj mora s prirojeno ustvarjalnostjo obdelovati in povezovati zvočno gradivo v umetniško celoto.

    Izvajalec se mora čimbolj verodostojno približati skladateljevi zamisli in jo s svojo interpretacijo posredovati poslušalcu. Je vmesni člen med ustvarjalcem in poslušalcem.

    Poslušalec s svojo bolj ali manj prirojeno glasbeno odzivnostjo in izobrazbo povezuje zvočno pripoved glasbenega dela v celoto ter dopolnjuje skladateljevo in izvajalčevo domišljijo.

    Tipi poslušalcev:

    - neizkušen/naiven – sprejema le tisto glasbo, na katero se pozitivno čustveno odziva.

    - razločujoč/selektiven – sprejema samo eno zvrst glasbe (npr. rave…) in obsoja druge zvrsti. Zakaj ne zna pojasniti. Njegovo znanje je ozko in njegova sodba nima vrednosti.

    - povezujoč/sintetičen – glasbi se odzove čustveno in je sposoben slediti njenim notranjim povezavam. Slišano primerja z že poznanim in podobnim, jo objektivno oceni, svoja doživetja zna opisati in utemeljiti. Takšnemu poslušalca se glasba razkrije v vsej veličini!

    2. DELITEV GLASBE


    Za delitev glasbe je moč določiti več kriterijev – navedenih je le nekaj, kriterijev, možni so tudi drugačni:

    Glede na čas, v katerem je nastala:

    - glasba različnih obdobij (srednjeveška, renesančna, baročna…) in tokov v posameznih obdobjih (npr. v baroku – rokoko, v 20. stoletju: impresionizem, ekspresionizem, popularna glasba in njene zvrsti, alternativna glasba…)



    Glede na funkcijo - namembnost, ki jo ima:

    - poročna koračnica, marš, meditativna glasba…



    Glede na izvor oz. avtorja:

    - ljudska glasba (glasbeno izročilo posamezne kulture)

    - umetna glasba (glasba, ki so jo ustvarili skladatelji, ki jih poznamo in jih lahko uvrstimo v čas in prostor)

    Glede na vsebino:

    - duhovna

    - posvetna

    Glede na izvajalce:

    - vokalna glasba (npr. zbor)

    - inštrumentalna glasba (npr. orkester)

    - vokalno-inštrumentalna glasba (npr. glas in klavir, orkester in zbor, opera)



    Glede na število izvajalcev:

    - solist


    - komorna glasba (duo, trio, kvartet – do 20 izvajalcev)

    - velike zasedbe (nad 20 izvajalcev – zbor, orkester…)



    Glede na postavitev izvedbe:

    - koncertna (oder in izvajalci – statično prizorišče)

    - scenska (dogajanje na odru, npr. opera, balet)

    3. GLASBENE USTANOVE IN POKLICI


    Dandanes je glasba prisotna tako rekoč povsod… Na radiu, televiziji, v javnih prostorih. Srečamo jo tudi v najrazličnejših strokah, ki so bodisi posredno ali neposredno povezane z njo. Glasbo npr. kot terapevtsko sredstvo uporabljamo v medicini, njene osnove najdemo v matematiki, fiziki in biologiji, vzporednice pa v ostalih umetnostih.

    Poklic glasbenika je torej po eni strani ozko specializiran, po drugi pa zelo širok…


    Glasbene ustanove:



    Poklici v glasbi:

    Zvočni pojavi



    Energija se pojavlja v različnih podobah: kot gibanje, toplota, svetloba, elektrika, magnetizem, kot zvok. Zvok je vse, kar slišimo. Zrak, ki nas obdaja, je podoben prožni množici delcev, molekul. Zvočni udar – impulz (udarec po zvenečem predmetu, struni ipd.) prisili zračne delce v gibanje. Najbližji se premaknejo, udarijo ob sosednje, se zgostijo in takoj zopet umaknejo, razredčijo. Nemir se širi kot zvočno valovanje. Valovi na svoji poti zadevajo ob različne sprejemnike:


    zvočni udarzvočno valovanje  ovira / sprejemnik
    Zvočnih pojavov je brez števila. Od takih, ki jih povzroča človek (vrisk, sopenje), ki jih pripisujemo živalim (renčanje, ščebet), ki so del narave (grmenje, šumenje), zvokov strojev (ropot), vse do zvokov glasbil, namenjenih predvsem ustvarjanju glasbe.

    Da bi vse to zvočno bogastvo lažje dojeli, delimo zvočne pojave po njihovih akustičnih lastnostih na šume, zvene in tone.

    Šum je zmes mnogih neenakomernih valovanj, ki jih s sluhom ne razločujemo. Pok, sikanje, prasketanje.Šumov ne moremo »zapeti«.

    Beli šum je »popoln« šum, pri katerem valovanje prekrije in zapolni vse naše slušno območje.

    Značilnosti šuma in tona so pomešane. Zveni imajo tonsko višino, z glasom jih težko zapojemo.Zvon, gong, činela.

    Zvene, zapleteno mešanico različnih tonov, ustvarjamo večinoma s poznanimi glasbili.

    Ton je pravilno in enakomerno valovanje, ki ga slišimo kot tonsko višino. Melodična glasbila, človeški glas.Tone lahko zapojemo.
    Vsi zvoki lahko postanejo glasbeno gradivo. Erik Satie je v balet »Promenade« uvedel pisalni stroj, Edgar Varese v skladbo »Ionisation« sirene, John Cage je skladbo »LivingRoom« ustvaril samo z zvoki predmetov, ki so v stanovanju, Christian Wolf skladbo »Stone Music« le z igro kamnov.

    Poleg delitve na šume, zvene in tone lahko zvokom določimo tudi stalne lastnosti (parametre):



    • višino

    • barvo

    • moč, glasnost

    • trajanje

    • mesto zvoka v prostoru



    Višina tona je odvisna od števila tresljajev na sekundo in velikosti zvočila:

    hitrejše nihanje – višja frekvenca – višji ton

    počasnejše nihanje – nižja frekvenca – nižji ton

    krajše, manjše zvočilo – struna, piščalka ipd. – višji ton

    daljše, večje zvočilo – struna, piščalka ipd. – nižji ton
    Tonski sistem je razvrstitev sedmih osnovnih tonov po višini v devetkratnem zaporedju od najnižjih do najvišjih.

    Oktava je vrsta tonov, ki sega od 1. do 8. tona, pri čemer je zadnji ton oktave hkrati 1. ton naslednje oktave.

    Melodija je v smiselno celoto urejeno zaporedje tonov. Melodija je pesem sama po sebi. Je zaokrožena celota.
    V glasbi se z zvočno barvo okoriščamo tako, da skladatelji ustvarjajo skladbe za različna glasbila, da pevske in instrumentalne glasove združujemo v zbore, ansamble in orkestre, da izvabljamo iz glasbil čim bolj pestre zvoke, da z elektro-akustičnimi napravami zvokom umetno spreminjamo značilnosti. Barva zvoka je pri človeškem glasu odvisna od fiziološkega ustroja dihalnih in glasotvornih organov, pri glasbilih pa od števila, moči in razporeditve delnih tonov (to so tisti, ki zvenijo hkrati z osnovnimi toni). Oznake za barvo so npr. mehko, svetlo, toplo, ostro.
    Moč, glasnost zvoka je odvisna od velikosti zvočnih valovanj. Zamejena je s slušnim pragom, kjer zvok začenjamo dojemati, in pragom bolečine, kjer zvok že občutimo kot pritisk in bolečino. Med njima je razpeta lestvica decibelov, enot, s katerimi merimo glasnost.


    Trajanje zvoka je odvisno od našega doživljanja časa in ga dojemamo prav tako zelo osebno (odvisno od razpoloženja,starosti, okoliščin, biološkega ritma, gibanja…)

    Zvok je lahko trenuten (pok), krajši ali daljši. Vmes so krajši ali daljši premori. S trajanjem zvoka sta neposredno povezana ritem in tempo (hitrost izvajanja).




    Za dojemanje zvoka je prostor, v katerem se širi, zelo pomemben.
      1   2   3   4   5   6   7   8


    Download 202.39 Kb.

    Bosh sahifa
    Aloqalar

        Bosh sahifa


    Glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina Srednje poklicno izobraževanje

    Download 202.39 Kb.