Glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina Srednje poklicno izobraževanje

Renesansa

Vrhunski primer slikarstva renesančnega duha.

Jasna kompozicija (tudi sestavni deli).

Venera na sredini – rojena iz morske pene.

Golota je atribut čistosti, dolgi lasje sramežljivosti.

Stoji na robu školjke – atribut rojstva iz morske snovi.

Školjko žene Zefir, poosebitev zahodnega vetriča, proti obali Cipra.

Zefirju padajo iz ust vrtnice – nakazuje na blago dišeče okolje v tem trenutku.

Ciper – obljubljena dežela – paradiž na Zemlji – njegove obale obrašča lovorjev gaj. (lovorjevi gaji so atribut Cipra – priljubljen kraj bogov). Skoznje hiti boginja sadja in plodov Pomona, poosebitev darežljivosti, da Venero ogrne v bogato izvezen plašč.

Slika je tako sestavljena iz mitoloških drobcev.

Upodobitev duše: Venera je duša, ki pride na svet čista, a jo svet spridi. Duša zaseda osrednje mesto v človekovem svetu, in če se odreče materialnim dobrinam in se posveti duhovnim, ima možnost, da se očisti.


Rojstvo Venere, Sandro Botticelli, 1482-1485, Uffizi, Firence
Motiv: smehljajoča se neznanka in pokrajina za njo.

Leonardo je svoje slike gradil tako, da obris enega telesa prehaja v drugega. To mehko prelivanje nastane zaradi zastiranja svetlobe in barv.

Prelivanje senc na obrazu in sivo-modrikasta meglica čez pokrajino v ozadju sprožajo občutek lahkotnosti, rahlosti upodobitve.


Mona Lisa, Leonardo da Vinci, 1505, Louvre, Pariz

Barok

Za mizo elegantno oblečeni možje, štejejo novce.

Upodobljen je trenutek, ko se odprejo vrata. Po stopnicah stopita 2 preprosta, bosonoga moža. Eden s stegnjeno desnico pokaže proti starcu za mizo. »Kličeš mene?«, ga vpraša Matej.

Skozi vrata je vdrl pramen svetlobe. Osvetlil je steno in tiste dele ljudi, ki so obrnjeni proti vratom, vse drugo ostane v popolni temi. Marsičesa ne prepoznamo.

Ena prvih slik, ki raziskuje problem skrajnih nasprotij med osvetljenim in osenčenim.

Svetlo-temno (chiaroscuro).

Nenavadno je bilo to, da je tak vzvišen dogodek kot je poklicanje sv. Mateja preselil iz sijajnih ambientov v kraje, kjer živijo preprosti ljudje. S tem je slikar užalil aristokratske naročnike.

Caravaggio, Poklicanje svetega Mateja, 1598-1601, cerkev San Luigi dei Francesi v Rimu

Preverjal je lastne spremembe (starost, različna razpoloženja).

Njegov obraz žari sredi polmraka.

Slikal je z omejeno barvno paleto (rjavi odtenki, oker, rumeni toni), zato se je poigraval s hitrimi pastoznimi (debelimi) nanosi in s prosojnimi lazurami, ki jih je slikal na bele ali sive pastozne nanose. Tako je slika dobila bogat sijaj.

Barve je nanašal s čopičem in z lopatico.

Opazovanje in analiziranje lastnega življenja.

Rembrandtovi avtoportreti, 17. stoletje

Neoklasicizem

Zdi se, da ženske mislijo, da jih nihče ne gleda → zato okrogla slika.

Ženske so sproščene, gole. V slikarstvu je bila redkost, da je glavna ženska v ospredju naslikana s hrbtom proti nam. to še bolj poudarja, da ženske ne vedo, da jih nekdo opazuje.

Jean Auguste Dominique Ingres, Turška kopel, 1863, Louvre, Pariz

Romantika

Dramatični izrazi, dinamične postave, ozadje poudarja veličino trenutka, revolucije, Svobode.

Izraz človekovega zavedanja, upor.

Mlado dekle Svoboda vihti trobojnico. Na levi strani so trije moški (tovarniški delavec s sabljo, obrtnik s puško in cilindrom, kmet kleči Svobodi ob nogah, v ozadju je študent z baretko, na desni fant z ulice). Spodaj so ranjenci, mrliči.

V ozadju je pariška stolnica Notre Dame (vidi se skozi oblak dima).

Poosebitev Svobode (mlada voditeljica upora, pogumna, osvetljena).

Ljudje so vznemirjeni, v zanosu.

Upodobitev človekove svobodne volje, upora proti zatiranju, za pravice in boljše življenje.

Oblasti so sliko ocenile za preveč nevarno in so jo odstranili. (Podobne cenzure poznamo tudi danes v »liberalnem kapitalizmu«.)

Naj »Svoboda vodi ljudstvo«!

Eugene Delacroix, Svoboda vodi ljudstvo, 1830, Louvre, Pariz

Parnik v centru viharja.

Simbol človeških naporov v borbi proti silam narave.

Začetek nedodelanosti, abstrakcije, velik pomen daje slikar barvi in ne izrisani obliki.

Tukaj se začne prehod med klasičnimi dodelanimi slikami v moderno umetnost abstrakcije.

William Turner, Snežni vihar na morju, 1842, Galerija TATE, London

Realizem

Druga slika je fotografija, ki ji je bila v pomoč pri slikanju.

Sestra Fani sedi v ograjenem vrtu, ob njej sta otroka, ki ji pomagata pri pletenju cvetja.

V sliki je veliko topline, božajočega sonca in dišav poletnega popoldneva.

Impresionizem

Impresionizem je bil mejnik med starejšo in moderno umetnostjo.

Uveljavilo se je slikanje na prostem.

Ideja impresionizma: trenutka se ne da ujeti drugače kot z navrženimi, hitrimi potezami.

Teme iz vsakdanjika, tihožitja.

Poudarek na trenutku: objekt ujet v meglo, dež, sneg, žarke vzhajajočega sonca. Iz tega izhaja nedodelanost in neizrisanost motiva.

Edgar Degas, Pierre Auguste Renoir, Claude Monet

Monet je objekte s hitrimi potezami naslikal kot pojav v svetlobi, utrinek iz pristanišča. Hitra poteza izrazi trepetanje ozračja.

Po tej sliki so poimenovali gibanje impresionizem.


Impresija, vzhajajoče sonce, Claude Monet, 1872

Secesija

Dunajski krog ljudi, ki se je ločil od glavne umetniške veje (realizma), si je nadel ime »secesija«.

Najpomembnejši predstavnik je Gustave Klimt.

Povezal je naturalistične in abstraktne prvine.

Obrazi in deli telesa so naslikani naturalistično z zanosom, poganjajo iz ploskovite poslikave (pokrit z geometrijskimi prvinami – nastavki abstrakcije).

Obilo zlata (podobno bizantinskim ikonam).

Poenostavljeni so cvetlični motivi, okrasje, dekoracija. Kot sanje, neresničnost.

Gustav Klimt, Poljub, 1908, Avstrijska galerija, Gornji Belvedere, Dunaj

Slika je posebna zaradi načina, kako je sliko oblikoval. Nima določenega prostora niti osvetljave.

Na sliki je 5 žensk, ki med sabo nimajo stika.

Upodobljene so v različnih perspektivah.

Leva ženska stoji, upodobljena v profilu, gleda proti desni; zraven nje sta v pozi, ki spominja na ležeče ženske figure, dve med seboj podobni ženski naslikani čelno; na desni je ženska v tričetrtinskem zasuku.

Osebe so poenostavljene, barve so naložene v enakomernih tonih.

V ospredju je tihožitje.

Glavi žensk spominjata na afriške maske.

Moderna umetnost

Kubizem

Pablo Picasso, Avignonske gospodične, 1907, MOMA, New York

Nadrealizem

Trnje se zabada v kožo, takšna je bila bolečina slikarke ob ločitvi z možem Diegom Rivero (prav tako umetnikom).

Na trnju visi mrtev kolibri, ki v mehiški ljudski tradiciji prinaša srečo v ljubezni.

Na njeni levi rami je črna mačka, ki simbolizira nesrečo in smrt.

Za njeno desno ramo je njena domača žival opica (darilo Diega), ki je simbol hudiča.

Okrog njenih las letijo metulji, ki predstavljajo vstajenje.

V ozadju so veliki tropski listi.


Avtoportret s trnjevo ogrlico, Frida Kahlo, 1940
Na sliki vidimo žensko postavo.

Dalijeve slike temeljijo na razumevanju takratnih idej o psihoanalizi in o sanjah (Sigmund Freud).

»Naloga umetnika (v nadrealizmu) je najti način, kako podzavest spraviti na površje, v zavest.«

Realistične slike, sanjske podobe. Nadrealizem.

Salvador Dali

Pravljjični prizori, močne barve, fantazije.

Nevesta je poletela, občutek svobode.

Marc Chagall

Abstraktna - geometrična umetnost

Prekinitev povezav z zunanjim svetom.

Mondrian je slike oblikoval v skladu z zakoni, ki jih postavlja sam.

Slikati je začel z oblikami iz realistične narave, nato je oblike poenostavil (reduciral) do te mere: vodoravnice in navpičnice osnovne barve (ki so rdeča, rumena in modra) bela in črna.

Silnice, linije gredo prek roba slike.
Piet Mondrian, Kompozicija 1, 1931

Abstraktna umetnost – akcijsko slikarstvo

Kaos barv: rdeči, oranžni, črni toni, bele lise.

Izberemo barvno sled, ji sledimo z očmi, odkrivamo njeno pot. Le-ta prekriva druge barvne sledi in njo prekrivajo druge sledi.

Rezultat procesa gibanja je akcijsko slikarstvo.

Umetnik stoji nad platnom, ki leži na tleh. S preluknjanim vedrom, v kateri je barva, niha nad platnom. Uporablja tudi čopič z dolgim ročajem.

S plesnimi gibi kot v transu ustvarja mrežo barvnih kapljic.

Slika ne zahteva, da jo razložimo, gledalec samo začuti proces umetnikovega dela.

Črta, pika, barva.
Jackson Pollock, Številka 3, 1949, Muzej Hirschhorn, Washington

Konceptualna umetnost – happening

Umetnost kot proces, časovna skulptura, rast hrastov.

Naravni proces se odvija pod vodstvom človeka.

Akcija: Beuys sadi drevesca, aktivno sodelovanje občinstva.

Proces rasti simbolizira družbo, ki jo je treba spremeniti in izboljšati.

Vsako drevesce spremlja, varuje en bazaltni kamen (stela), ki predstavlja trdnost, stalnost, varnost, dokler ga drevo ne preraste in potem drevo varuje svoj kamen.

Joseph Beuys, 7000 hrastov, 1982, Kassel

Študenti,

To gradivo sem pripravila z namenom, da vam čim bolj nazorno opredelim umetnost, ki je pomembno navzoča v današnjem svetu. Nekatere podatke berite kot splošne informacije, vodilo pa naj vam bodo vprašanja, po katerih vas bom tudi spraševala na izpitu. Pri umetnostni zgodovini boste dobili neko sliko iz gradiva, ki jo boste opisali oz. analizirali (če se da po motivu, vsebini in likovni snovi).
Srečno!
Anja Bunderla

VPRAŠANJA

• 
  Kaj je glasba?
  
• 
  Naštej nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Zakaj so pomembne?
  
• 
  Naštej nekaj značilnosti ljudske glasbe.
  
• 
  Razčleni pesem, ki smo jo poslušali na predavanju, glede na čas nastanka, izvor/avtorja, vsebino, izvajalca in število izvajalcev. (Naslovi pesmi so napisani v gradivu.)
  
• 
  Kakšne vrste glasbe poznamo glede na to, kdo jo izvaja?
  
• 
  Kako imenujemo skupino glasbenih izvajalcev glede na njihovo število?
  
• 
  Katere vrste inštrumentov poznamo?
  
• 
  Naštej nekaj inštrumentov, ki sodijo v določeno skupino inštrumentov (npr. v skupino pihal).
  
• 
  Kako nastane zvok?
  
• 
  Od česa je odvisna višina tona?
  
• 
  Kje nas spremlja glasba? Kje te v tvojem poklicu spremlja glasba? Kakšna zvrst glasbe je tam?
  
• 
  Poznamo neizkušenega, razločujočega in povezujočega tipa poslušalca. Med katerega se šteješ sam? Zakaj?
  
• 
  Naštej glasbila, ki ustvarjajo visoke tone in glasbila, ki ustvarjajo nizke tone. Kako različna glasbila spreminjajo višino tona?
  
• 
  Kako vsesplošno naraščanje hrupa v okolju vpliva na moderno glasbo?
  
• 
  Katero glasbo bi izbrali v določenem prostoru? V Mehiški restavraciji, v restavraciji nasproti Parlamenta, v podeželskem gostinskem lokalu …
  

• 
  Na čem temelji moderna umetnost? Kakšne so lahko ideje moderne umetnosti?
  
• 
  Kakšna je vloga gledalca v moderni umetnosti?
  
• 
  Kako vidimo barve?
  
• 
  Kaj je barva?
  
• 
  Opiši vsaj dva pomena zelene barve.
  

• 
  Razloži, analiziraj, določeno sliko – iz poglavja umetnostne zgodovine. (V pomoč pri učenju naj ti bo besedilo o likovnem motivu, vsebini in snovi ter kompoziciji v poglavju likovnega snovanja.) V katero umetnostno obdobje bi jo uvrstili?
  

LITERATURA:

• 
  Batič, J.,"Konceptualna umetnost v osnovni šoli", Likovna vzgoja, 21-22, 15-17, 2003
  
• 
  Butina, M., Mala likovna teorija, Debora, Ljubljana, 1999
  
• 
  Butina, M., Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995
  
• 
  Debicki, J., … [e tal.], Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 1998
  
• 
  Flajšman, B.,Vizualna ekologija: ekološki nagovori vidnih sporočil.Ljubljana: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje: Liberalna akademija, 2006
  
• 
  Golob, N., Umetnostna zgodovina, DZS, Ljubljana, 2003
  
• 
  Gorjup, T., Razmisleki o slikarstvu. Debora, Ljubljana, 2007
  
• 
  Katalog znanja, Umetnost – glasba, likovno snovanje, umetnostna zgodovina, srednje poklicno izobraževanje, SSRSSI, 1998
  
• 
  Kovačev, A. N., Govorica barv. Ljubljana, Prešernova družba, Vrba, 1997
  
• 
  Lebič, L., Loparnik, B., Umetnostna vzgoja – osnove glasbene umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
  
• 
  Lynton, N., Zgodba moderne umetnosti. Cankarjeva založba,Ljubljana, 1994
  
• 
  Slovar slovenskega knjižnega jezika., Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1980 – 1991
  
• 
  Učni načrt, Likovna umetnost, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana, 2008
  

Download 5,74 Mb.