Arhitektura
Arhitektúra je v najširšem pomenu umetnost in znanost o načrtovanju človekovih gradenj na različnih ravneh, od urbanizma, krajinske arhitekture prek stavbarstva do oblikovanja pohištva in industrijskega oblikovanja. Človek, ki se poklicno ukvarja z arhitekturo je arhitekt.
Arhitektura posega v mnoga področja - matematiko, umetnost, tehnologijo, družboslovje, politiko, obrt itd.
Najstarejši zapis o tej dejavnosti je De Architectura latinskega avtorja Vitruvija, ki pravi, da je arhitektura zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: lepote (venustas), trdnosti (firmitas) in koristnosti (utilitas).
Koča plemena Toda iz Nilgirisa, Indija. Koče ovalne petkotne oblike so navadno 3 metre visoke, 5.5 metra dolge in 2.75 metra široke. Zgrajene so iz s trstovimi palicami pritrjenega bambusa in pokrite s slamo. Vhod je nenavadno majhen zaradi zaščite pred divjimi živalmi. Vse skupaj je znotraj rahlo položenega kamenja. Sprednji del koče, pogosto iz granita, je poslikan.
Prekmurska hiša
Antonio Gaudi
 
»Umetnost« v kulinariki, gostinski prostor
 
Poslovna prostora
Kavarniška terasa ponoči, Vincent van Gogh, 1888
Osnovna načina gradnje sta masivna in skeletna gradnja. Razvila sta se v pradavnini, poleg čistih oblik pa najdemo pogosto pri enem samem arhitekturnem objektu tudi povezovanje obeh. Kot poseben način gradnje, ki se je razvil v zadnjih desetletjih in ga je omogočila sodobna tehnologija, omenimo še sestavljalni način. Pri masivni gradnji gre za zidavo s čvrstimi, povečini malo razčlenjenimi arhitekturnimi elementi in zid, ki zamejujejo prostor, je hkrati tudi nosilna struktura. Odprtin je malo, videti so, kot bi bile izrezane iz zidu, stavbe so pogosto videti trdnjavsko zaprte; iz zunanje podobe ne izvemo ničesar o volumnu in obliki notranjega prostora. Pri skeletni gradnji je dosežena trdnost strukture z uravnoteženjem vertikalnih in horizontalnih prvin (npr. kozolec), ki prevzamejo obremenitev in so konstruktivni elementi. Notranji prostor je lahko svobodno oblikovan (predelne stene ne prevzamejo obremenitev) in tudi zunanje stene so lahko iz materialov, ki nimajo nosilne vloge (stekla, aluminija ipd.).
 
Masivna gradnja, skeletna gradnja
UMETNOSTNA ZGODOVINA
Prazgodovina
Boginja plodnosti, magični pripomoček.
11 cm.
Izrazite ženske, spolne, obline – široki boki, velike prsi in trebuh – »naj se življenje nadaljuje, naj živi mnogoštevilna družina še dolgo brez pomanjkanja«.
Roke, noge – manj izrazite.
Glavo ne določajo obrazne poteze, ampak je »čelada« iz drobno skodranih las.
Willendorfska Venera, Naravoslovni muzej, Dunaj, ok. 23.000 pr. n. š.
Stenske slikarije – moč nad plenom.
Slikarije odmaknjene od bivalnih prostorov.
Materiali in pripomočki: oglje (obris živali), čopiči iz peres in dlak, cevke iz votle kosti (za pihanje raznobarvnega prahu), šablone za slikanje iz usnja (omogočanje senčenja in nanašanja večih plasti barve).
Barve – različne okre in oglje, zmešane z živalskimi maščobami.
Motivi – živali – narisani od strani (da so lahko upodobili 4 noge), od spredaj so narisana kopita in rogovi.
Jama Lascaux, Francija, ok. 15.000 pr. n. š.
Egipčanska umetnost
Motiv – tri glasbenice pri pogrebu – prva igra na dvojno flavto, druga na lutnjo, tretja na harfo, na glavah nosijo posode z dišavami.
Simbolično pripravljanje darov, potrebnih za pogrebni obred. Od tod bo pokojni lahko vzel hrano, da bo preživel na onem svetu.
Glava v profilu, boki obrnjeni za tri četrtine, oči in rame so naslikane od spredaj. Da bi plesalka poudarila svojo gibkost, gleda nazaj, obenem pa stopa v plesnem koraku.
Določeno odmerjeno polje za figure.
Barve: pigmenti okre (rumena, rdeča, oker), apnenec (bela), minerali – zmešani z vodo in gumiarabiko (danes se uporablja za lepilo na znamkah, kot zgoščevalno sredstvo v kulinariki, kot emulgator …, v Egiptu tudi v kozmetične namene in za mumificiranje).
Tebe, Tri glasbenice, Nakhtov grob, ok. 1420 pr. n. š.
|
