Neoklasicizem
Ženske so upodobljene, kot bi bile opazovane skozi ključavnico.
Zdi se, da ženske mislijo, da jih nihče ne gleda → zato okrogla slika.
Ženske so sproščene, gole. V slikarstvu je bila redkost, da je glavna ženska v ospredju naslikana s hrbtom proti nam. to še bolj poudarja, da ženske ne vedo, da jih nekdo opazuje.
Jean Auguste Dominique Ingres, Turška kopel, 1863, Louvre, Pariz
Romantika
Kompozicija je trikotna.
Dramatični izrazi, dinamične postave, ozadje poudarja veličino trenutka, revolucije, Svobode.
Izraz človekovega zavedanja, upor.
Mlado dekle Svoboda vihti trobojnico. Na levi strani so trije moški (tovarniški delavec s sabljo, obrtnik s puško in cilindrom, kmet kleči Svobodi ob nogah, v ozadju je študent z baretko, na desni fant z ulice). Spodaj so ranjenci, mrliči.
V ozadju je pariška stolnica Notre Dame (vidi se skozi oblak dima).
Poosebitev Svobode (mlada voditeljica upora, pogumna, osvetljena).
Ljudje so vznemirjeni, v zanosu.
Upodobitev človekove svobodne volje, upora proti zatiranju, za pravice in boljše življenje.
Oblasti so sliko ocenile za preveč nevarno in so jo odstranili. (Podobne cenzure poznamo tudi danes v »liberalnem kapitalizmu«.)
Naj »Svoboda vodi ljudstvo«!
Eugene Delacroix, Svoboda vodi ljudstvo, 1830, Louvre, Pariz
Slikar je raziskoval učinke viharja oz. vrtinca.
Parnik v centru viharja.
Simbol človeških naporov v borbi proti silam narave.
Začetek nedodelanosti, abstrakcije, velik pomen daje slikar barvi in ne izrisani obliki.
Tukaj se začne prehod med klasičnimi dodelanimi slikami v moderno umetnost abstrakcije.
William Turner, Snežni vihar na morju, 1842, Galerija TATE, London
| 