|
Učenje in poučevanje medkulturnih veščin
|
| bet | 12/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0,5 Mb. | | #4401 |
5.3 Učenje in poučevanje medkulturnih veščin
(151) Učenje in poučevanje medkulturnih veščin je bistveno za demokratično kulturo in socialno kohezijo. Zagotavljanje kakovostne izobrazbe za vse z namenom vključevanja spodbuja dejavno udeležbo in državljansko zavezanost ter preprečuje prikrajšanost na področju izobraževanja. Ta politični pristop je mogoče prenesti v vrsto temeljnih priporočil in smernic, namenjenih javnim oblastem in institucijam formalnega izobraževanja, a tudi civilni družbi, vključno z manjšinskimi in mladinskimi organizacijami, ter tudi medijem, socialnim in kulturnim partnerjem ter verskim skupnostim, vključenim v neformalno ali informalno (priložnostno) izobraževanje.
(152) Javne oblasti, organizacije civilne družbe in drugi nosilci izobraževanj bi morali razvoj medkulturnega dialoga in vključujoče izobraževanje poudariti kot pomemben element na vseh ravneh. Medkulturne veščine bi morale biti sestavni del izobraževanja za državljanstvo in človekove pravice. Pristojne javne oblasti in izobraževalne institucije bi morale v celoti izkoristiti uporabo definicij ključnih veščin za medkulturno komuniciranje pri pripravi in izvajanju učnih načrtov ter študijskih programov na vseh ravneh izobraževanja, vključno s programi usposabljanja učiteljev in izobraževanja odraslih. Treba bi bilo razviti dodatna orodja za spodbujanje učencev, da razvijejo sposobnost samostojnega in kritičnega mišljenja glede lastnih reakcij in drže na podlagi izkušenj z drugimi kulturami. Vsi učenci bi morali imeti priložnost razviti svoje večjezične veščine. Medkulturno učenje in praksa morata biti vključena v začetno usposabljanje učiteljev in njihovo usposabljanje na delu. Šolske ali družinske izmenjave bi morale postati običajna značilnost učnega načrta v sekundarnem izobraževanju.
(153) Izobraževanju za človekove pravice, učenju za dejavno državljanstvo in medkulturnemu dialogu lahko zelo koristi obstoječe obsežno pomožno gradivo, vključno s priročnikoma „Compass“ in „Compasito“ o učenju človekovih pravic z mladimi in otroki, ki ju je izdal Svet Evrope.
(154) Izobraževalne ustanove in vse druge interesne skupine, ki delujejo v okviru izobraževalnih dejavnosti, so pozvane k temu, da pri učenju in poučevanju zgodovine sledijo priporočilom Odbora ministrov o poučevanju zgodovine in se ne osredotočijo zgolj na zgodovino lastne države, temveč v poučevanje vključijo tudi zgodovino drugih držav in kultur ter poglede drugih na našo lastno družbo (večperspektivnost) in hkrati ostajajo pozorne na spoštovanje temeljnih vrednot Sveta Evrope ter vključijo v poučevanje razsežnost izobraževanja za človekove pravice.37
(155) Poznavanje preteklosti je bistveno za razumevanje današnje družbe in za preprečitev ponavljanja tragičnih zgodovinskih dogodkov. V tem okviru so pristojne javne oblasti močno spodbujene k pripravljanju in organizaciji vsakoletne obeležitve „dneva spomina na holokavst in preprečevanja zločinov proti človečnosti“ na dan, ki ga vsaka država izbere glede na lastno zgodovino. Tak dogodek je mogoče zasnovati na podlagi izkušenj projekta Sveta Evrope „Učenje spominjanja – Izobraževanje za preprečevanje zločinov proti človečnosti“, katerega namen je bil pomagati učencem v šolah, da se poučijo o dogodkih, ki so pustili grozovit pečat v evropski in svetovni zgodovini, jih razumejo ter prepoznajo holokavst kot prvi načrten poskus iztrebljenja naroda na svetovni ravni brez primere; za večjo ozaveščenost glede vseh genocidov in zločinov proti človeštvu, ki so bili storjeni v 20. stoletju, za poučitev učencev o tem, kako preprečiti zločine proti človečnosti, in za okrepitev razumevanja, strpnosti in prijateljstva med narodi, etničnimi skupinami in verskimi skupnostmi ob spoštovanju temeljnih načel Sveta Evrope.
(156) Ovrednotenje našega raznolikega kulturnega ozadja bi moralo vključiti poznavanje in razumevanje glavnih verstev sveta in neverskih prepričanj ter njihove vloge v družbi. Drug pomemben cilj je tudi mladim privzgojiti pomen družbene in kulturne raznolikosti Evrope kot vrednote, ki zajema tako nove priseljenske skupnosti kot tudi skupnosti z večstoletnimi evropskim koreninami.
(157) V učenje o drugih bi moralo biti vključeno tudi vrednotenje različnih izrazov ustvarjalnosti, vključno z artefakti, simboli, besedili, predmeti, oblekami in hrano. Glasba, umetnost in ples sta lahko močni orodji za medkulturno izobraževanje.
(158) Pristojne javne oblasti so tudi pozvane, da upoštevajo učinke pravil in politik, kot so obvezni vizumi ali delovna dovoljenja in dovoljenja za bivanje za akademike, študente in umetnike pri izmenjavah na področju izobraževanja in kulture. Ustrezno načrtovana pravila in politike lahko močno podpirajo medkulturni dialog.
***
Svet Evrope želi ostati referenčna institucija na področju poučevanja in učenja medkulturnih veščin in bo tem temam še naprej dajal velik pomen.
V sodelovanju s pristojnimi javnimi oblastmi, izvajalci izobraževanja in strokovnjaki bo Svet Evrope nadaljeval s svojim inovativnim delom za opredelitev, razvoj, širitev in prenos medkulturnih veščin ter sprejel s tem povezane pobude na področju jezikovnih politik.
|
(159) Svet Evrope je močno zavezan k prenosu medkulturnih veščin prek izobraževanja. V zvezi s formalnim izobraževanjem bo Svet Evrope razvil referenčni okvir, ki opisuje veščine medkulturne komunikacije in medkulturno pismenost, ter sestavil „Priročnik za dobro prakso“ na vseh ravneh. Svet Evrope si bo prizadeval spodbujati demokratično kulturo in medkulturni dialog kot sestavni del evropskega visokošolskega prostora po letu 2010. Evropski center za vire o izobraževanju za demokratično državljanstvo in medkulturno izobraževanje, ki se ustanavlja v Oslu, se bo močno osredotočil na prenos medkulturnih veščin na pedagoge.
(160) Svet Evrope bo še naprej razvijal orodja za krepitev medkulturnega dialoga prek pristopov za poučevanje zgodovine, ki temeljijo na objektivnosti, kritični analizi in večperspektivnosti, medsebojnemu spoštovanju in strpnosti ter temeljnih vrednotah Sveta Evrope. Podpiral bo vsa prizadevanja v izobraževalnem sektorju za preprečitev ponovnega pojava ali zanikanja holokavsta, genocidov in drugih zločinov proti človečnosti, etničnega čiščenja in množičnih kršitev človekovih pravic ter temeljnih vrednot, ki jim je še posebno zavezan Svet Evrope. Svet Evrope bo tudi nadaljeval projekt „Učenje spominjanja – Izobraževanje za preprečevanje zločinov proti človečnosti“ ter preučil njegovo širitev.
(161) Glede jezikovnih politik za medkulturni dialog bo Svet Evrope pristojnim institucijam zagotovil pomoč in priporočila pri pregledovanju njihovih izobraževalnih politik za vse jezike, vključene v izobraževalni sistem. Sestavil bo tudi okvirne smernice in orodja za opis skupnih evropskih standardov jezikovne usposobljenosti.
Sedanji projekt „Podoba drugega v poučevanju zgodovine“ se bo še nadaljeval in razvijal.
Svet Evrope bo nadaljeval s projektom in preučil
razširitev njegovega obsega, zlasti prek sodelovanja z Unescom, ALECSO in Raziskovalnim centrom za islamsko zgodovino, umetnost in kulturo (IRCICA).
| (162) Druge pobude bodo sprejete tudi na področju poučevanja umetnosti in poučevanja verskih in nazorskih dejstev kot del programa za spodbujanje medkulturnega izobraževanja in dialoga prek razvoja skupnih referenc za ravnanje v kulturno raznolikih razredih ter za podporo vključevanju medkulturnega izobraževanja v izobraževalnih programih.
(163) V okviru neformalnega in informalnega (priložnostnega) izobraževanja bo Svet Evrope nadaljeval s prizadevanji za podporo dejavnosti organizacij civilne družbe, zlasti mladinskih organizacij, katerih cilj je pozitivno in ustvarjalno odzivanje na kulturno raznolikost. Tečaji usposabljanja za ljudi, ki pospešujejo evropsko državljanstvo in dejavnosti izobraževanja za človekove pravice, ki se izvajajo v okviru „Partnerstva mladih“ skupaj z Evropsko komisijo, bodo razširjeni. Nove priložnosti za usposabljanje na področju pridobivanja medkulturnih veščin bodo ponujene zlasti organizacijam civilne družbe, verskim skupnostim in novinarjem. Svet Evrope bo nadaljeval svoje delo na področju ozaveščanja medijev.
(164) Te dejavnosti bodo dopolnjevale pobude na področju kulturne politike in politike dediščine, ki so namenjene širjenju medkulturnega razumevanja in zagotavljanju večjega dostopa do kulturne dediščine, ki ima pomembno vlogo v medkulturnem dialogu. V tem okviru bo prek ustreznih programov poudarek na poznavanju in spoštovanju kulturne dediščine drugih kot viru raznolikosti in bogatenja kulture.
5.4 Prostori za medkulturni dialog
(165) Ustvarjanje prostorov za medkulturni dialog je skupna naloga vseh. Brez ustreznih, dostopnih in privlačnih prostorov se medkulturni dialog ne bo zgodil sam od sebe, sploh pa ne bo mogel uspevati. V tem smislu lahko Svet Evrope ponovno pripravi vrsto priporočil.
(166) Javne oblasti in vsi družbeni akterji so pozvani k razvijanju medkulturnega dialoga v okviru prostorov vsakodnevnega življenja in ob spoštovanju temeljnih svoboščin. Za ustvarjanje takšnih prostorov je neomejeno število možnosti.
(167) Javne oblasti so odgovorne za organizacijo družbenega življenja in urbanih prostorov tako, da se širijo možnosti za dialog na podlagi svobode izražanja in načel demokracije. Fizični prostori in zgrajeno okolje so strateški elementi socialnega življenja. Posebno pozornost je treba dati načrtovanju in upravljanju z javnimi prostori, kot so parki, javni trgi, letališča in železniške postaje. Urbanisti so spodbujeni k ustvarjanju „odprtih mest“ z zadostnim številom javnih prostorov za srečevanje. Takšni prostori, ki naj bi bili v idealnem primeru zgrajeni v duhu odprtosti in načrtovani za različne namene, lahko pripomorejo k ustvarjanju skupnega družbenega občutka za prostor in medkulturno zavezanost.
(168) Organizacije civilne družbe, vključno z verskimi skupnostmi, so še posebno pozvane k zagotovitvi organizacijskega okvira za medkulturna in medverska srečevanja. Zasebni sektor in socialni partnerji bi morali zagotoviti, da kulturna raznolikost delovne sile ne povzroča konfliktov, temveč omogoča ustvarjalne sinergije in dopolnjevanje.
(169) Novinarstvo, če se spodbuja na odgovoren način na podlagi etičnih kodeksov, razvitih v medijskem sektorju, in z usposabljanjem za novinarje, ki je občutljivo za kulturno raznolikost, lahko pripomore k zagotavljanju forumov za medkulturni dialog. Če želijo medijske organizacije v svojem notranjem ustroju odsevati raznoliko sestavo družbe, so pozvane, da na podlagi ustreznih shem usposabljanja sprejmejo prostovoljno politiko spodbujanja članov prikrajšanih skupin in nezadostno zastopanih manjšin na vseh ravneh proizvodnje in upravljanja ob popolnem upoštevanju zahtevane strokovne usposobljenosti.
(170) Svet Evrope to razume kot pomembno uresničitev svobode izražanja in odgovornost, ki ne zavezuje zgolj javnih radijskih in televizijskih postaj. Vsi mediji bi morali preučiti načine za spodbujanje izražanja manjšin, medkulturnega dialoga in medsebojnega spoštovanja.
(171) Javne oblasti in nevladni akterji so spodbujeni k pospeševanju kulture, umetnosti in dediščine, ki omogočajo posebno pomembne prostore za dialog. Kulturna dediščina, „klasične“ kulturne dejavnosti, „kulturne poti“, različne oblike sodobne umetnosti, popularna in ulična kultura ter kultura, ki jo širijo mediji in internet, spontano presegajo meje in povezujejo kulture. Umetnost in kultura ustvarjata prostor izražanja zunaj institucionalnega okvira, na ravni posameznika, in lahko imata vlogo mediatorjev. Treba bi bilo spodbujati obsežno sodelovanje vseh interesnih skupin pri kulturnih in umetniških dejavnostih. Kulturne dejavnosti lahko igrajo ključno vlogo pri preoblikovanju nekega območja v skupen javni prostor.
***
(172) V okviru „Izmenjave o verski razsežnosti medkulturnega dialoga 2008“, ki je bila poskusno organizirana 8. aprila 2008, je Svet Evrope predstavnikom verskih skupnosti, drugih akterjev civilne družbe in prisotnim strokovnjakom omogočil priložnost za poglobljeno razpravo o načelih izobraževalne politike pri poučevanju verskih in nazorskih dejstev ter tudi o praktičnih podrobnostih organizacije tovrstnega poučevanja. Ta izmenjava je tudi pripomogla k opredelitvi pristopov in zamisli, ki jih o teh temah sodelujoči lahko uporabijo na svojih področjih delovanja, ter tudi vrste priporočil za ciljne dejavnosti Sveta Evrope. O vsakršnem morebitnem nadaljevanju „Izmenjave 2008“ se bo razpravljalo na podlagi ocene tega projekta v letu 2008.
Nagrada Sveta Evrope za medije na področju medkulturnega dialoga
Svet Evrope namerava medijem vsako leto podeliti nagrado za priznanje izrednih prispevkov k preprečevanju ali reševanju konfliktov, razumevanju in dialogu. Namerava tudi vzpostaviti spletno informacijsko mrežo o prispevkih medijev k medkulturnemu dialogu.
| (173) Svet Evrope bo nadaljeval s prednostnimi pobudami na področju medijev. Poleg nagrad za medije za prispevke na področju spodbujanja medkulturnega dialoga namerava Svet Evrope na podlagi posvetovanj z drugimi mednarodnimi institucijami in v sodelovanju s primernimi partnerji vzpostaviti neformalno, večinoma spletno mrežo zadevnih strokovnjakov in organizacij, ki delujejo na področju pravic, odgovornosti in delovnih pogojev novinarjev v kriznih obdobjih.
|
| |
