|
Demokratično ravnanje s kulturno raznolikostjo
|
| bet | 11/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0,5 Mb. | | #4401 |
5.1 Demokratično ravnanje s kulturno raznolikostjo
(127) Da bi zagotovili razvoj kulturne raznolikosti, je treba na vseh ravneh razviti demokratično ravnanje z njo. V tem smislu je mogoče predlagati vrsto splošnih usmeritev, ki so predvsem naslovljene na nacionalne oblikovalce politik in druge javne oblasti.
(128) Medkulturni dialog potrebuje nevtralen institucionalen in pravni okvir na državni in lokalni ravni v skladu s standardi Sveta Evrope glede človekovih pravic ter na podlagi načel demokracije in vladavine prava. Hkrati bi morale obstajati zlasti jasna zakonodaja in politike proti diskriminaciji na podlagi spola, rase, barve kože, jezika, vere, političnih ali drugih mnenj, narodnosti ali družbenega izvora, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva ali katerega koli drugega statusa, kot je med drugim spolna usmerjenost v skladu s prakso Sodišča za človekove pravice27, ali starosti, fizične ali psihične invalidnosti v skladu z obrazložitvenim poročilom Protokola št. 12 h Konvenciji o človekovih pravicah.28 Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je zagotovila smernice glede nacionalne zakonodaje za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji.29 Odnosi med vero in državo bi morali biti organizirani tako, da zagotovijo enake pravice in odgovornosti za vsakogar, ne glede na mišljenje, vest ali vero posameznika, da je tako v praksi svoboda mišljenja in vere popolnoma upoštevana.
(129) Treba je zagotoviti notranjo skladnost med različnimi politikami, ki spodbujajo oziroma lahko morebiti ovirajo medkulturni dialog. Eden izmed načinov za dosego tega je sprejetje usklajenega pristopa, ki presega običajne administrativne meje, v obliki medresorskega odbora, posebnega ministrstva za vključevanje ali enote v okviru urada predsednika vlade. Priprava in izvajanje „nacionalnega akcijskega načrta“ na podlagi mednarodnih standardov o človekovih pravicah, vključno s tistimi Sveta Evrope in v skladu s priporočili te bele knjige, lahko učinkovito prispeva k viziji integrirane družbe, ki ohranja raznolikost svojih članov in določa cilje, ki jih je mogoče prenesti v programe in so pod javnim nadzorom. Svet Evrope je pripravljen pomagati pri razvoju takšnih nacionalnih akcijskih načrtov in oceni njihovega izvajanja. Politično vodstvo na najvišji ravni je temeljno za uspeh pri tem. Civilna družba, vključno z manjšinskimi in priseljenskimi združenji, ima lahko pri tem pomembno vlogo. Za spodbujanje vključevanja se lahko ustanovijo posvetovalni organi, ki vključujejo predstavnike različnih zadevnih partnerjev. Nacionalni akcijski načrti bi morali vključevati tako nove priseljence kot tudi stare manjšinske skupine.
(130) Svet Evrope bi lahko zagotovil pobudo za spremljanje, ki bi lahko vključevala raziskave in konference, in s tem preučil širši pojem medkulturnega pristopa pri ravnanju s kulturno raznolikostjo, katerega pomemben sestavni del je medkulturni dialog. S tem delom bi se zlasti lahko preučile povezave oziroma sinergije med medkulturnim pristopom pri ravnanju z raznolikostjo in politiko vključevanja. Temu bi lahko sledil sklop ukrepov v okviru Sveta Evrope za spodbujanje pojma medkulturnega pristopa pri ravnanju s kulturno raznolikostjo, vključno z vključevanjem.
(131) Javne oblasti bi morale biti občutljive za pričakovanja kulturno raznolikega prebivalstva in zagotoviti, da se pri izvajanju javnih storitev spoštujejo zakoniti zahtevki ter upoštevajo želje vseh družbenih skupin. Ta zahteva, ki izvira iz načel nediskriminacije in enakosti, je zlasti pomembna na področjih ohranjanju reda in miru, zdravstva, mladih, izobraževanja, kulture in dediščine, stanovanjske problematike, socialne podpore, dostopa do sodišč in trga dela. Vključitev predstavnikov, ki pripadajo manjšini ali prikrajšanim skupinam, v pripravo politik za izvajanje storitev in načrtovanje odločitev o dodelitvi sredstev ter tudi zaposlovanje posameznikov iz teh skupin v storitvenem sektorju sta pomembna ukrepa.
(132) Značilnost javne razprave mora biti spoštovanje kulturne raznolikosti. Javno izražanje rasizma, ksenofobije ali katerih koli drugih oblik nestrpnosti30, ne glede na to ali izvira iz nosilcev javne funkcije ali civilne družbe, je treba zavrniti in obsoditi v skladu z zadevnimi določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Treba je odpraviti vsako obliko stigmatizacije ljudi, ki pripadajo manjšini in prikrajšanim skupinam, v javnem diskurzu. Mediji lahko pozitivno prispevajo k boju proti nestrpnosti, zlasti kadar spodbujajo kulturo razumevanja med člani različnih etničnih, kulturnih, jezikovnih in verskih skupnosti. Ljudje, ki delujejo na področju medijev, morajo razmišljati o problemu nestrpnosti v vedno bolj izrazito večkulturnem in večetničnem okolju držav članic ter o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo za spodbujanje strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
(133) Države bi morale imeti strogo zakonodajo za inkriminacijo „sovražnega govora“ in rasističnih, ksenofobičnih, homofobičnih, antisemitskih, islamofobičnih izrazov, izrazov anticiganizma ali drugih izrazov, kadar ti spodbujajo sovraštvo ali nasilje. Strokovnjaki kazensko-pravnega sistema bi morali biti dobro usposobljeni za izvajanje in spoštovanje takšne zakonodaje. Obstajati bi morali neodvisni državni organi za boj proti diskriminaciji ali podobne službe, da natančno preučujejo učinkovitost takšne zakonodaje, vodijo ustrezno usposabljanje in podpirajo žrtve rasističnega izražanja.
(134) Posebno odgovornost pa imajo politični voditelji. Njihova stališča vplivajo na javno mnenje o medkulturnih vprašanjih, ki lahko omilijo ali povečajo napetosti. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je obravnavala te nevarnosti in njihov prenos v prakso ter oblikovala vrsto praktičnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti za boj proti uporabi rasističnega, antisemitskega in ksenofobičnega političnega diskurza.31 Vodilni na lokalni ravni lahko z vodenjem občinske uprave veliko naredijo za zagotovitev miru med posameznimi skupnostmi. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) tudi priporoča, da se zavrne javno financiranje političnim strankam, ki spodbujajo rasizem, zlasti s „sovražnim govorom“.
(135) Javne oblasti so spodbujane, da po potrebi za ljudi, ki pripadajo prikrajšanim ali maloštevilno zastopanim skupinam, ob upoštevanju zahtevane strokovne usposobljenosti sprejmejo ustrezne pozitivne ukrepe v podporo njihovemu dostopu do odgovornih položajev v poklicnem življenju, združenjih, političnih, lokalnih in regionalnih oblasteh. Vse države članice bi morale priznati načelo, da so v nekaterih okoliščinah lahko potrebni ustrezni ukrepi za spodbujanje popolne in učinkovite enakosti oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam ali pa večinskemu prebivalstvu, toda pod izrecnim pogojem, da se takšni ukrepi ne smejo šteti za diskriminacijo. Kadar se takšni ukrepi sprejmejo, je treba ustrezno upoštevati posebne pogoje ljudi, ki pripadajo narodnim manjšinam.32
***
Olajšati dostop do sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice o medkulturnem dialogu
Svet Evrope bo objavil poglobljen pregled sodb in odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na člene Konvencij, ki obravnavajo vprašanja glede medkulturnega dialoga.
| (136) Svet Evrope si bo prizadeval za širjenje svojih pravnih standardov in smernic v novih, privlačnih oblikah za osredotočanje na skupine, kot so javne oblasti in oblikovalci politik, vodje organizacij civilne družbe in mediji ter mladi. V ta namen bo vključeno gradivo z veliko naklado glede spoštovanja človekovih pravic v kulturno raznoliki družbi skupaj s priročniki o „sovražnem govoru“ in nošenju verskih simbolov na javnem mestu, ki zagotavljajo smernice v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
(137) Usmerjevalni odbor za človekove pravice bo še naprej obravnaval vrsto vprašanj glede spoštovanja človekovih pravic v kulturno raznoliki družbi, kar lahko privede do sprejetja političnega besedila Sveta Evrope. Spremljal bo tudi razvoj na področju kulturnih pravic.
Svet Evrope kot stalen forum za medkulturni dialog
Svet Evrope v okviru svojega programa dejavnosti k razpravi med državami članicami, civilno družbo in drugimi interesnimi skupinami na področju medkulturnega dialoga še naprej prispeva svoje strokovno znanje s področja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava in tako pripravlja ukrepanje na mednarodni, državni in lokalni ravni.
| (138) Bolj splošno je za ustrezno uresničitev različnih vlog Sveta Evrope, ki so poudarjene v tem dokumentu, potrebno več dialoga o medkulturnem dialogu. Program dejavnosti Sveta Evrope ponuja vrsto možnosti za trajen in okrepljen dialog. Tako so na primer ministrske konference, parlamentarne razprave, seminarji usposabljanja skupaj z mladinskimi organizacijami ter strokovni kolokviji, kot so bili nedavni „Medkulturni forumi“ v organizaciji Sveta Evrope33, zagotovili pomembna globlja spoznanja, od katerih so mnoga zajeta tudi v tej beli knjigi.
Poiskali se bodo tudi načini za nadaljnjo organizacijo medkulturnih forumov v prihodnosti.
(139) Še dodaten primer je načrtovana konferenca s strokovnjaki vlad in interesnimi skupinami civilne družbe, kot so novinarji in člani verskih skupnosti. Njen namen je razjasniti nekaj težavnih vprašanj glede človekovih pravic, ki se zastavljajo v kulturno raznolikih družbah, zlasti glede svobode govora in vere.
Vseevropska kampanja proti diskriminaciji
Svet Evrope z ljudmi, ki poklicno delujejo na medijskem področju, in institucijami za usposabljanje novinarjev v letu 2008 začenja kampanjo proti diskriminaciji z osredotočanjem na vlogo medijev v večkulturni Evropi.
|
(140) Nova kampanja proti diskriminaciji, ki temelji na kampanjah za mlade „Vsi drugačni – vsi enakopravni“, vendar se osredotoča na širšo javnost, obravnava vse oblike diskriminacije in rasizma, zlasti antisemitizma, islamofobije in anticiganizma.
(141) Svet Evrope bo na področju kulturnih politik razvil svoje sisteme za izmenjavo informacij o kulturnih politikah in standardih ter za dokumentiranje primerov dobre prakse, da se spodbudijo kulturne politike, ki lajšajo dostop vsem in spodbujajo udeležbo vseh. „Zbirka o kulturnih politikah“ se bo še naprej posodabljala in razvijala.34 Svet Evrope bo sodeloval z drugimi evropskimi in mednarodnimi institucijami pri zbiranju in analiziranju podatkov ter zagotavljal informacije o medkulturnem dialogu v državah članicah.
5.2 Demokratično državljanstvo in udeležba
(142) Javne oblasti in vsi družbeni akterji so spodbujeni k razvoju potrebnega okvira dialoga prek izobraževalnih pobud in praktičnih dogovorov, ki vključujejo večinsko prebivalstvo in manjšine.
Demokracija je odvisna od dejavne udeležbe posameznika v javnih zadevah. Izključevanja kogar koli iz življenja skupnosti ni mogoče upravičiti, saj bi to dejansko pomenilo resno oviro medkulturnemu dialogu.
(143) Trajnostne oblike dialoga; na primer posvetovalni organi, ki predstavljajo tuje rezidente v javnih oblasteh, in „lokalni odbori za vključevanje“, za katere se zavzema Kongres lokalnih in regionalnih oblasti35, imajo lahko pri tem zelo pomemben prispevek.
(144) Pri uveljavljanju človekovih pravic, vključno s pravicami nedržavljanov, ne sme biti nobenih neupravičenih omejitev. Glede na univerzalno značilnost človekovih pravic, katerih sestavni del so manjšinske pravice, med drugim kulturne, jezikovne pravice in pravice do udeležbe, je bistvenega pomena zagotovitev popolnega uživanja človekovih pravic za vse. To je zlasti poudarila Beneška komisija.36
(145) Javne oblasti bi morale spodbujati dejavno udeležbo v javnem življenju na lokalni ravni za vse, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, po možnosti z vključitvijo pravice do glasovanja na lokalnih in regionalnih volitvah na podlagi načel, določenih v Konvenciji o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V kolikor je demokratično državljanstvo podrejeno državljanskem statusu, bi morale javne oblasti sprejeti določbe za pridobitev zakonitega državljanstva, skladne z načeli, ki so določena v Evropski konvenciji o državljanstvu.
(146) Javne oblasti bi morale učinkovito podpirati delo organizacij civilne družbe, ki spodbujajo udeležbo in demokratično državljanstvo, zlasti tistih, ki predstavljajo mlade in pripadnike manjšin, vključno s priseljenci, ali z njimi delajo. Demokratično državljanstvo in udeležba se pogosto izvajata prek organizacij civilne družbe. Tem je treba zagotoviti pomembno vlogo v kulturno raznolikih družbah, pa naj imajo vlogo izvajalcev storitev, ki skrbijo za potrebe pripadnikov posamezne skupine, vlogo zagovornikov raznolikosti in pravic pripadnikov manjšin, ali vlogo nosilcev družbenega vključevanja in kohezije. Na področju medkulturnega dialoga so predstavniki posameznih manjšinskih skupin in medkulturna združenja temeljni sogovorniki.
(147) Takšna združenja bi morala biti dejavno vključena v naloge razvoja nacionalnih načrtov vključevanja, priprave in izvajanje projektov in programov ter njihovega naknadnega ocenjevanja. Sodelovanje posameznikov z manjšinskim ozadjem pri dejavnostih organizacij civilne družbe je treba sistematično spodbujati.
(148) Lokalne oblasti so še posebno močno spodbujene k razvijanju pobud za krepitev državljanske udeležbe in kulture demokratične udeležbe. Dober primer prakse so programi vključevanja v okviru občine ali sveti „tujcev“, ki pripadnikom manjšin in priseljencem zagotavljajo mehanizem za sodelovanje v okviru lokalnih političnih oblasti. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti je omogočil podrobne smernice na tem področju.
***
Spodbujanje „medkulturnih mest“
Svet Evrope bo v letu 2008 začel izvajati program za pomoč mestom, da se kot prostori medkulturnega dialoga na podlagi medsebojnih ocen in izmenjave dobre prakse o vodenju, medijih, mediaciji in kulturni politiki odlikujejo v izvrstnosti.
| (149) Svet Evrope je zavezan krepitvi demokratičnega državljanstva in udeležbe z vrsto svojih programov, med katerimi je program „Medkulturna mesta“ za razvijanje ustreznih zmogljivosti in razvoj politik. Sodelujoča mesta si bodo prizadevala za pripravo medkulturnih strategij za ravnanje z raznolikostjo kot z virom. Program bo pripravljen v sodelovanju z vrsto medvladnih in nevladnih partnerjev.
(150) Kulturna raznolikost na urbanih področjih bo še naprej prednostna naloga. Uspešna mesta prihodnosti bodo medkulturna mesta. Zmožna bodo ravnati s svojim potencialom kulturne raznolikosti in ga izkoristiti za pospeševanje ustvarjalnosti in inovacij, s tem pa bodo ustvarila gospodarsko blaginjo, kohezijo skupnosti in boljšo kakovost življenja.
|
| |
